STA novice / Na konferenci o dezinstitucionalizaciji o nujnosti spremembe zakonodaje

Povprečna dolžina bivanja oseb z oviranostjo v socialnovarstvenih zavodih je po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo približno deset let, pri osebah z intelektualnimi ovirami pa kar 20 let. Zelo redki posamezniki zapustijo institucijo, za mnoge institucionalno varstvo predstavlja edini dom skozi celotno življenje.

"Takšno stanje kaže na nujnost preoblikovanja sistema na način, da bomo ljudem z oviranostjo omogočili življenje v skupnosti, k čemur smo se kot država zavezali tudi z ratifikacijo konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov," opozarjajo v inštitutu, ki danes v Mariboru prireja konferenco Dezinstitucionalizacija: Pravica do svobode, namenjeno razpravi o ključnih vprašanjih dezinstitucionalizacije ter krepitvi vključujočih skupnosti.

"Moramo odpraviti diskriminacijo, s katero se soočajo ljudje, ki so živeli v zavodih, ko se preselijo v skupnost. Predlog spremembe zakona o socialnem varstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost, gre v to smer," je na novinarski konferenci pred začetkom dogodka povedala Andreja Rafaelič.

"Tega zakona ne potrebujemo samo zato, da bi preprečili ponovne deložacije, kot smo jo lani pred božičem gledali v Domu na Krasu, ampak tudi zato, da pokažemo, da smo družba, ki verjame, da so ljudje z ovirami zares ljudje, enaki kot vsi ostali in da ne potrebujejo posebnih prostorov," je dodala.

Omenjena zakonska sprememba po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za solidarno prihodnost Luke Omladiča ureja socialnovarstveno storitev v prostorih, ki niso prostori institucije. "Če ste lahko v okviru dolgotrajne oskrbe deležni dolgotrajne oskrbe na domu, če ste lahko v okviru patronažne službe deležni zdravstvene nege na domu, je zdaj čas, da ste lahko brez zapletov deležni tudi ustrezne socialnovarstvene oskrbe na svojem domu," je ponazoril. "Gre za pomembno zakonsko podlago za razvoj deinstitucionaliziranih oblik socialnega varstva v prihodnosti," meni.

Novela zakona je bila po besedah Omladiča medresorsko usklajena in brez pripomb potrjena na pristojnem vladnem odboru, na ministrstvu pa upajo, da bo kmalu prišla tudi na dnevni red vlade in parlamenta.

To podpirajo med drugim v Zavodu Franko, ki nudi podporo osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. "Naše dolgoletne izkušnje kažejo, da ljudje, ki so preseljeni in živijo v skupnosti, potrebujejo vsako leto manj podpore in živijo bolj polno življenje, kot pa bi ga živeli v instituciji. Zato pozdravljamo spremembe zakona o socialnem varstvu, ki občinam nalagajo obvezno sofinanciranje storitev skupnosti za tiste, ki si tega sami ne morejo zagotoviti, podobno kot to že velja v institucionalnem varstvu," je povedal predstavnik tega zavoda Danijel Lenošek.

"Novela prinaša jasno zakonsko opredelitev storitve, poimenuje jo in jo prizna. Prizna, da ta storitev obstaja in je potrebna," je dodala Tatjana Knapp iz Zavoda Risa, centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. "Če zakona ne spremenimo, bodo ljudje, ki se želijo preseliti iz institucije v lokalno skupnost, ostali prepuščeni dobri volji posameznih centrov za socialno delo in občin," je pojasnila.