STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Božičnica bi bila obvezna za vse zaposlene v Sloveniji. Izplačala bi se jim v višini polovice minimalne plače, letos bi to pomenilo 639 evrov, ta znesek bi bil oproščen davkov in prispevkov. Državo bi izplačilo 14. plače javnim uslužbencem tako stalo 118 milijonov evrov. Zaradi razbremenitve prispevkov in davkov na božičnico pa bi bil državni proračun še ob nekaj več kot 250 milijonov evrov, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Prag za vstop v sistem obdavčitve samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki bi se zvišal s sedanjih 30.000 na 50.000 evrov letnih prihodkov za popoldanske s.p. ter s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12-odstotna.

Novi zakon o centralnem kreditnem registru bo predvidoma nadgradil veljavni zakon in med drugim prinesel novosti glede obveznega sporočanja podatkov za dajalce kreditov, vključene v centralni kreditni register. Med drugim bodo morali vključeni kreditodajalci morali obvezno sporočati podatke o kreditnih poslih, ki se bodo sklenili pri opravljanju dejavnosti na območju Slovenije ali druge države EU, če ima kreditojemalec stalno prebivališče oz. sedež ali registrirano podružnico v Sloveniji. Bolj učinkovito naj bi se ocenjevalo kreditno tveganje pri poslih s fizičnimi osebami, vzpostavljen naj bi bil register podatkov o okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih poslovanja podjetij.

Vlada se je znova seznanila s stanjem in aktivnostmi v zvezi s pripravo sprememb državnega proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027, ki ju mora v DZ posredovati do 1. oktobra. V ospredju pozornosti vlade so področja gospodarstva in konkurenčnosti, popoplavne obnove, varnosti in obrambi, dostopnosti stanovanj ter izvajanja evropskih programov, hkrati pa sledi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, pojasnjuje ministrstvo za finance.

Vlada je odločila o nekaterih prerazporeditvah v letošnjem državnem proračunu. Policija bo znotraj svojega finančnega načrta prerazporedila približno 1,4 milijona evrov za investicije in plačilo licenc informacijske opreme. Ministrstvo za kulturo bo v okviru svojega finančnega načrta prerazporedilo 990.000 evrov med drugim za zagotavljanje izplačil prispevkov za samozaposlene in za plačilo socialnih prispevkov verskih uslužbencev. Direkcija RS za vode pa bo v okviru svojega finančnega načrta prerazporedila 885.500 evrov za izvajanje obvezne gospodarske javne službe urejanja voda.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2025-2028 uvrstila projekte Standardi opozoril in kriznega upravljanja (ARTEMis), Umetna inteligenca za Varnostni operativni center slovenskega elektroenergetskega sektorja (ALiEnS-SOC), Krepitev ekosistema kibernetske varnosti v Sloveniji (SECIS), Strategije in storitve za izboljšano odpornost na motnje in sodelovanje v Evropi (ENDURANCE) in Upravljanje in operativna podpora za razvoj Evropske akademije za kibernetsko varnost (AKADIMOS). V načrt je uvrščena tudi sprememba projekta Zmogljivost informacijske varnosti 2024-2027, za izvajanje katerega je treba po sprejetju novega zakona o informacijski varnosti, po katerem se je močno povečalo število zavezancev, ki morajo poročati o incidentih, zagotoviti več denarja, in sicer dodatnih okoli 900.000 evrov.

Vlada je sprejela predlog odgovora na uradni opomin Evropske komisije zaradi zamude pri prenosu direktive o spodbujanju energije iz obnovljivih virov (OVE) v slovenski pravni red. Pojasnjuje, da bo Slovenija direktivo v celoti prenesla z novim zakonom o spodbujanju rabe OVE in z novelo zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki sta v zakonodajnem postopku in bosta sprejeta še letos.

Vlada je izdala uredbo o potrditvi območij osuševalnih sistemov, na katerih se vzdrževanje ni izvajalo. Vključuje območja osuševalnih sistemov, ki so bili vzpostavljeni pred letom 1999 in za katere v letu 2015 programi vzdrževanja niso bili pripravljeni. Izkazalo se je, da se je pri nekaterih osuševalnih sistemih nivo podtalnice tako spremenil, da osuševanje ni več potrebno, spremenila so se tudi območja osuševalnih sistemov oz. namenska raba prostora.

Vlada izdala uredbo o obsegu izdaje zbirateljskih kovancev ob letu pesnika Srečka Kosovela. Predvidoma bo izdanih 600 zlatnikov z nominalno vrednostjo 100 evrov, 1250 srebrnikov z nominalno vrednostjo 30 evrov in 67.250 dvokovinskih kovancev z nominalno vrednostjo tri evre.

Določila je tudi videz spominskega kovanca ob 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Na kovancu bo upodobljen Cankarjev portret, navdih za katerega je kip, ki stoji pred Cankarjevim domom in je delo kiparja Slavka Tihca. V levem delu kovanca bo ob kolobarju napis "IVAN CANKAR" in njegova letnica rojstva 1876. Izdanih bo milijon teh spominskih kovancev.

Vlada se je seznanila s poročilom o delu Koordinacije služb na morju za obdobje za leto 2024.

V nadzorni svet Eko sklada je imenovala nove predstavnike ustanovitelja. Za štiriletni mandat, od 25. septembra 2025 do 24. septembra 2029, z možnostjo ponovnega imenovanja je imenovala predstavnico ministrstva, pristojnega za finance, Ervino Jarc ter predstavnike ministrstva, pristojnega za okolje, energijo in podnebje, Tejo Božovič Holc, Erika Potočarja in Andreja Gnezdo.