STA novice / Odbor skozi predloga novel gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je povedal, da so v obeh zakonskih predlogih naslovili najbolj pereče težave. V naslednjem mandatu pa bi moral minister tega resorja po njegovem mnenju oba zakona združiti nazaj v enega.

Sedaj predlagane rešitve med drugim prinašajo to, da se gradbeno dovoljenje vsaj po zakonu lahko izda v 60 dneh, da morajo imeti mnenjedajalci podatke vnaprej objavljene v prostorsko informacijskem sistemu in da mora biti mnenje izdano v 30 dneh. Prinašajo tudi nadgradnjo dobrih rešitev zakona o obnovi po poplavah ter hitrejšo pripravo občinskih prostorskih načrtov.

Po novem bi poleg tega veljalo, da se šteje, da je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje za vse objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995, če zanje ni bil izdan inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ali ukrep v zvezi z nevarnim objektom ter je bil plačan komunalni prispevek. Predvidena je ukinitev obveznosti prijave gradnje enostavnih objektov. Ministrstvu se vrača nalogo koordinacije in usklajevanje mnenj pri pripravi državnih in občinskih prostorskih načrtov.

Dopolnila koalicije k obema zakonodajnima predlogoma so večinoma sledila pripombam zakonodajnopravne službe DZ. A ta služba je danes opozorila, da je določilo v predlogu novele gradbenega zakona, da se, če mnenjedajalec ne poda mnenja v 30 dneh, to šteje za pozitivno mnenje, velik odstop od veljavne ureditve. To je problematično zlasti z okoljskega vidika, saj se z uvedbo pozitivne pravne domneve opuščajo mehanizme, s katerimi se varuje javni interes oziroma številne družbeno pomembne, tudi ustavne vrednote.

Novak je dejal, da so skušali že v oba predloga vključiti odločitve ustavnega sodišča. Zakonodajnopravna služba DZ pa je denimo za predlog novele zakona o urejanju prostora opozorila, da ne vključuje sprememb, ki bi jih moral. DZ mora ugotovljene protiustavnost odpraviti v enem letu. Ta še ni pretekel, vendar naj po njihovem predlagatelj zakona ne bi čakal do poteka roka, ampak bi moral neustavnosti odpraviti v zakonu ob prvih spremembah in dopolnitvah.

Dopolnila k obema predlogoma so pripravili tudi v SDS. Kot sta povedala Andrej Kosi in Danijel Krivec, so z njimi želeli ureditev še bolj poenostaviti. "Pozdravljam namero ministrstva, a praksa je pokazala, da spremembe doslej niso prinesla ustreznih rešitev," je dejal Kosi. Krivec je dodal, da "z vsakim korakom stvari samo še bolj zakompliciramo". Strinjal se je z ministrom, da bo treba zakona združiti in stvari predvsem bolj poenostaviti.

NSi je pri gradbenem zakonu predlagala dopolnilo, da bi se tudi za objekte, ki jih je prizadel potres, in za objekte, v katerih se izvaja dejavnost javne gasilske službe, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, šteje, da imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po gradbenem zakonu. Janez Žakelj je povedal, da so tu mišljeni predvsem objekti v Kobaridu, ki jih je poškodoval potres leta 1976, in 460 objektov, namenjenih gasilstvu, ki imajo v 80 odstotkih nepopolno dokumentacijo. Odbor je nato sprejel dopolnilo odbora, ki je sledil tej pobudi.

K predlogu zakona o urejanju prostora pa je odbor sprejel dopolnilo, po katerem bi se komunalni prispevek plačal za enostavne oz. pomožne objekte s samostojnim priključkom na komunalno opremo, medtem ko bi bil takšen objekt, ki nima samostojnega priključka, temveč je del objekta, ki ga ima, oproščen plačila tega prispevka.