STA novice / Za spopad z boleznijo modrikastega jezika ukrepi za boljše informiranje in hitrejši odvoz trupel

Bolezen modrikastega jezika je sicer nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša s krvosesnimi mušicami in komarji, za ljudi pa ni nevarna. V zadnjih tednih se hitro širi po Sloveniji, najslabše stanje pa je na zahodu in jugu države. Za zdaj ni bila uradno potrjena le na območju severovzhoda države.

Povečano smrtnost povzroči pri drobnici, predvsem med ovcami, medtem ko je pri govedu potek bolezni manj hud, a vseeno v času obolelosti prihaja do gospodarske škode.

Iz vrst rejcev so te dni prihajale informacije, da je v zadnjih tednih umrlo od 20.000 do 30.000 ovac in da je na nekaterih kmetijah smrtnost delo do 50-odstotna.

Generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj je na današnji novinarski konferenci povedala, da je bila bolezen do zdaj laboratorijsko potrjeno na 73 kmetijskih obratih, a da je dejansko prisotna na več kmetijah, saj testiranja ne potekajo povsod, ker se prisotnost bolezni ugotovi že na podlagi veterinarskega poročila o kliničnih znakih.

Od sredine julija do danes je smrtnost drobnice v prizadetih rejah po njenih besedah različna, ponekod do 30-odstotna, ponekod pa nižja. Pristojni ne razpolagajo s podatkom o številu poginulih živali, uradni podatki o številu odvozov kadavrov pa po besedah Znoj ne kažejo na to, da bi bilo število poginulih živali 20.000 do 30.000.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je povedala, da je bilo v obdobju avgust-september letos za 2500 več odvozov kadavrov kot lani v tem času.

Žagar je sicer povedala, da pristojni v zadnjih dneh vlagajo napore v to, da bi prepoznali šibke točke v sistemu spopada z boleznijo.

Eno so prepoznali v sistemu informiranja rejcev. Ugotavljajo namreč, da rejci nimajo zadostnih informacij o bolezni in njenem prepoznavanju. Nekoliko je bila kritična do Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in do javno financirane kmetijsko svetovalne službe, ki deluje pri KGZS in je neke vrste podaljšek države na terenu. Pričakovala bi namreč boljšo informiranost rejcev, pa tudi boljši tok informacij od rejcev do pristojnih.

Rejcem je zdaj na voljo klicna številka 114 z usposobljenimi svetovalci z informacijami.

Drugo področje, kjer nastajajo težave, je odvoz kadavrov. Po besedah predstojnika Nacionalnega veterinarskega inštituta Matjaža Ocepka se je število odvozov zaradi postopnega širjenja bolezni po čredah močno povečalo. V zadnjem času imajo skoraj 500 odvozov dnevno, običajno jih je okoli 300.

Zaostanke so nekoliko uspeli zmanjšati, zdaj pa so na prizadeta območja postavili dodatna zbirna mesta za kadavre, da bi skrajšali poti za higienike. Pri razkuževanju in odvozu sodelujejo tudi z vojsko, gasilci in civilno zaščito.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan ne dvomi, da bodo nastale razmere obvladali. Po njegovih besedah tako ni potrebe po paniki, verjame pa tudi, da bomo lahko kot država rejcem pomagali. Glede tega je že bil v stiku s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Matejo Čalušić.

Žagar je povedala, da se država zaveda, da ima bolezen posledice za dohodkovni položaj rejcev, še posebej poklicnih rejcev drobnice. Zato proučujejo, kako bi jim lahko kompenzirali izpad prihodka. Trenutno še ne morejo reči, kakšen bo obseg teh nadomestil, ker je treba najprej priti do konca izbruha in potem ocene škode.

So pa pristojni že sprejeli odločitev o obveznem cepljenju drobnice v zimskem času. Država bo financirala nakup cepiva za seve 3, 4 in 8, ki so v Evropi najbolj razširjeni. Za zdaj velja, da bodo stroške cepljenja morali kriti rejci sami, a spričo kritik in pozivov iz kmetijskih vrst država zdaj razmišlja tudi o tem, da bi v določenem deležu sofinancirali tudi strošek zdravljenja živali oz. znotraj tega tudi cepljenja. Računa pa na veterinarje, da razmer ne bodo izkoriščali in dvigovali cene.