STA novice / Višje sodišče obravnavalo pritožbo obrambe na sodbo o goljufiji na račun BBC

Britanska korporacija BBC je bila leta 2019 žrtev prevare z elektronsko pošto, pri kateri so po ugotovitvah ljubljanskega okrožnega sodišča sodelovali Uroš Skopec, Tanja Čop, Sandi Mikulin in Branko Pavlović. 336.000 evrov, ki jih je BBC za športne pravice za svetovno prvenstvo v kriketu želel nakazati podjetju Channel 2 iz Združenih arabskih emiratov, so neznanci s prevaro preusmerili na račun, ki ga je Tanja Čop odprla v Sloveniji. Nakazane funte je Čop zamenjala v evre ter jih 269.000 nakazala na račun Pavlovića, ki ga je ta odprl na pobudo Mikulina. S Pavlovićevega računa pa je bil denar nakazan na račun Nigerijca oziroma njegove gospodarske družbe. Čopova in Skopec sta bila spoznana za kriva pomoči pri storitvi kaznivega dejanja goljufije. Čopova, Mikulin in Pavlović pa še zaradi pranja denarja.

Na sodbo prvostopenjskega sodišča so se pritožili zagovorniki Čopove, Mikulina in Pavlovića, postopek zoper Skopca pa je sodišče ustavilo, ker je omenjeni umrl. Obramba predlaga oprostilne sodbe, če višje sodišče temu ne bo ugodilo, pa podredno razveljavitev sodbe prvostopenjskega sodišča.

Po mnenju zagovornikov obsojenim ni bil dokazan naklep pri kaznivih dejanjih. Prav tako je za kaznivo dejanje pranja denarja potrebno zavedanje storilca, da je bil denar pridobljen s pomočjo kaznivega dejanja, kar pa po mnenju obrambe pri obsojenih ni bilo izkazano.

Čop ni vedela, od koga naj bi prejela denar, niti koliko denarja naj bi bilo nakazano na njen transakcijski račun, je opozoril njen zagovornik Žiga Podobnik. Podobniku sta se pridružila zagovornika Mikulina in Pavlovića Klemen Kmetič in Sabina Juhant. Po mnenju Kmetiča je bil Mikulin tudi sam žrtev prevare, prvostopenjsko sodišče pa po njegovem ni ustrezno obrazložilo, kako naj bi Mikulin vedel, da je bil denar pridobljen nezakonito.

Spregovorila je tudi Tanja Čop. Ponovno je poudarila, da ni ničesar vedela o pranju denarja. Ko je videla, koliko denarja je priteklo na njen transakcijski račun, ga je hotela vrniti, a ji je to preprečil Skopec, je dejala.

Prvostopenjsko sodišče je lani najvišjo kazen prisodilo Skopcu, in sicer tri leta in dva meseca zapora ter 2500 evrov denarne kazni. Enotna zaporna kazen za Čopovo znaša dve leti in denarna kazen 1000 evrov. Mikulin je bil obsojen na leto in dva meseca ter plačilo 2500 evrov, Pavlović pa na leto in 3500 evrov denarne kazni. Vsi štirje morajo BBC tudi solidarno plačati 236.000 evrov, določene vsote pa tudi vsak posebej, Čopova še 547 evrov, Mikulin 7900 evrov in Pavlović 14.900 evrov.