STA novice / Slovenija na področju dela od doma zaostaja (tema)

V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. V predkoronskem letu 2019 je bilo za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428, leta 2022 121.981, leta 2023 75.992, lani pa 67.658 delavcev. Letos je do začetka tega meseca delo na domu opravljalo 41.576 zaposlenih.

Slovenija na področju dela od doma zaostaja

Slovenija ne glede na razmah dela od doma na tem področju precej zaostaja, tako v primerjavi s skandinavskimi državami kot denimo z Nizozemsko in zlasti ZDA, kjer je hibridno in oddaljeno delo že postalo del ustaljene prakse, je za STA povedal Matej Černe z ljubljanske ekonomske fakultete, ki preučuje to področje.

"Številna podjetja še vedno razmišljajo v okviru 'prisotnosti' kot merila za uspešnost in prispevek, kar zavira razvoj bolj naprednih oblik dela," je dejal, pri tem pa napovedal, da bosta generacijski pritisk in tekma za kadre tudi pri nas pospešila premik oz. da se ta že dogaja.

To bo prineslo tudi izzive. Med večjimi bo vzpostavitev vključujoče kulture, ki bo delovala tudi na daljavo, je opozoril ekonomist. "Tradicionalni načini grajenja kulture - prek neformalnih srečanj, skupnih kosil, pisarniških interakcij - postajajo manj učinkoviti. V ospredje prihajajo digitalne oblike povezovanja, tudi morda virtualna resničnost, a te zahtevajo premišljenost in čustveno inteligenco vodij," je pojasnil.

Drug velik izziv bo po njegovih besedah zagotavljanje človekove trajnosti, "kako zaposlenim omogočiti ne le visoko učinkovitost, temveč tudi kakovostno regeneracijo, psihološko varnost in možnosti za dolgoročen razvoj".

Nenazadnje pa bo ključno tudi usposabljanje vodij, kako voditi razpršene time, kako vzpostaviti zaupanje brez mikromenedžmenta, kako zaznavati preobremenjenost in kako podpirati sodelavce ne glede na to, od kod delajo, je nanizal.

Med izzivi odklop od dela

Tovrstno delo ima sicer tako prednosti kot slabosti, je potrdil Černe. Med plusi za zaposlene je izpostavil večjo fleksibilnost, manj stresa zaradi prevoza, boljšo usklajenost z družinskimi obveznostmi in pogosto boljše delovno okolje za osredotočeno delo. "Delo na daljavo omogoča zaposlenim, da si dan prilagodijo svojemu ritmu, kar - sploh v primeru dobre osebne organiziranosti - pogosto vodi do višje učinkovitosti in zadovoljstva," je ocenil.

Med pastmi dela na daljavo je medtem spomnil na družbeno izolacijo in na daljši rok občutek osamljenosti, ob tem pa še na brisanje meje med delom in prostim časom, sploh v primerih, ko imajo ljudje res radi svoje delo. "Pri nekaterih zaposlenih opažamo povečano tveganje za izgorelost, ker delajo dlje in si težko privoščijo odklop, še posebej v kulturah - nacionalnih in organizacijskih -, kjer se visoka zavzetost enači z nenehno dosegljivostjo," je pristavil.

Poleg tega se lahko oddaljeni delavci z vidika razvoja kariere in napredovanja hitreje znajdejo v "senci" - brez dovolj priložnosti za vidnost, mentorstvo ali vključevanje v neformalne tokove odločanja, je posvaril.

Za delodajalce je medtem delo na daljavo priložnost za znižanje stroškov, dostop do širšega kadrovskega bazena, vključno z ljudmi zunaj njihove neposredne regije, in potencialno večjo produktivnost. Prav tako jih prisili v digitalno posodobljenost ter bolj strukturirane pristope k vodenju in spremljanju uspešnosti, je nadaljeval Černe.

A tudi za podjetja obstajajo določeni izzivi. Ob delu na daljavo "ni enostavno ohranjati organizacijske kulture, razvijati timske dinamike ali učinkovito vključevati novih zaposlenih v delovne kolektive".

Manj voženj pomeni manj izpustov

Je pa pri delu na daljavo pomemben tudi okoljski vidik, ki kaže na več plusov. Kot je za STA spomnila Sara Kosirnik iz nevladne organizacije Greenpeace Slovenija, manj voženj pomeni manj izpustov toplogrednih plinov in čistejši zrak v mestih.

"V času pandemije so meritve v več evropskih prestolnicah pokazale drastično znižanje onesnaževanja, hkrati se zmanjša prometna gneča, podjetja pa porabijo manj energije za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo velikih pisarn, kar je dobra novica za okolje," je dejala.

A je vendarle treba pogledati tudi drugo stran medalje, je povedala. Ko ljudje delajo od doma, to pomeni več ogrevanja ali hlajenja stanovanj, več računalniške opreme in več elektrike, je pojasnila.

Dan dela na daljavo lahko po njenih besedah dvigne porabo gospodinjstva za sedem do 23 odstotkov, odvisno od podnebnih in stanovanjskih razmer. Ogljični odtis imajo tudi digitalna orodja - videokonference, shranjevanje podatkov v oblaku -, še posebej, če podatkovni centri ne delujejo na obnovljive vire.

"Delo na daljavo je lahko okolju prijazno, ampak samo, če ga izvajamo pametno - s hibridnimi modeli, energetsko učinkovitimi domovi in podatkovnimi centri, ki jih poganjajo obnovljivi viri. V nasprotnem primeru pa obstaja nevarnost, da pozitivni učinki ne bodo tako veliki, kot si mislimo," je podčrtala Kosirnik.

Za delo od doma še vedno treba skleniti pogodbo

Delodajalci morajo sicer z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

V zvezi s tem so se obetale novosti v zadnji noveli tega zakona, ki pa so nato v različici, ki je bila v DZ dokončno potrjena novembra 2023, izpadle.

Sprva je bilo namreč načrtovano, da bo mogoče delo od doma po novem odrediti zgolj z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, načrtovana pa je bila tudi natančnejša opredelitev obveščanja inšpektorata o nameravanem organiziranju dela na domu.

Je pa v zadnjo novelo vnešena zahteva evropske direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki določa, da se mora delodajalec na zahtevo delavca, ki zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja poda zahtevo oziroma predlog za prožno ureditev dela, med katerimi je tudi delo na domu, na ta predlog odzvati in svojo odločitev pisno utemeljiti najpozneje v 15 dneh, so za STA spomnili na ministrstvu za delo.

Delodajalec je ob tem dolžan delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi na lokacijah, ki so zunaj lokacij podjetja in za katere se dogovorita z delavcem, a inšpektorji nimajo neposrednih pristojnosti za nadzore v zasebnih prostorih delavcev, ki opravljajo delo na domu, zato takšnih nadzorov ne opravljajo.