STA novice / EU in ZDA objavile podrobnosti okvirnega trgovinskega dogovora (dopolnjeno)

"Objavljamo skupno izjavo, ki predstavlja okvir za sporazum o pravičnem, uravnoteženem, obojestransko koristnem trgovinskem in naložbenem odnosu med EU in ZDA," je danes na novinarski konferenci v Bruslju povedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič.

Kot sta se konec julija na Škotskem dogovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump, so 7. avgusta na uvoz velike večine blaga iz EU v ZDA začele veljati 15-odstotne carine. To potrjuje tudi danes objavljena skupna izjava.

Evropska komisija se je na drugi strani zavezala k odpravi carin na uvoz ameriškega industrijskega blaga in zagotovitev prednostnega dostopa za ameriško kmetijsko blago, kot so določeni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, ter morski sadeži do evropskega trga.

Ko bo Bruselj sprejel predlog pravne podlage za uvedbo te zaveze, bodo ZDA znižale carine na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov iz EU s trenutnih 27,5 na 15 odstotkov.

"Naš namen je (...), da bi predlog predstavili in sprožili proces še ta mesec," je povedal Šefčovič. Kot je dodal, mu je ameriški sekretar za trgovino Howard Lutnick v sredinem pogovoru zagotovil, da bodo v tem primeru 15-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz EU v ZDA veljale retroaktivno od 1. avgusta.

Carine bodo na največ 15 odstotkov omejene tudi na področjih polprevodnikov, farmacevtskih izdelkov in lesa. Carin na uvoz blaga iz teh sektorjev ZDA vsaj za zdaj še niso uvedle, je pa predsednik Trump že večkrat zagrozil z njihovo uvedbo.

Glede 50-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA sta se medtem strani strinjali, da bosta uvedli sistem kvot, vezanih na količine trgovanja v preteklosti. Pogovori o tem še potekajo.

Bodo pa za več sektorjev od 1. septembra veljale izjeme od 15-odstotne stopnje, med drugim za letala in letalske dele, generična zdravila in njihove sestavine ter kemične predhodne sestavine. ZDA bodo za te proizvode zaračunavale t. i. uvozno dajatev za države z največjimi ugodnostmi, ki po navedbah Bruslja znašajo nič odstotkov oziroma so blizu ničelne stopnje.

EU želi, da bi ta izjema veljala tudi za vino in žgane pijače. "Pri tem zaenkrat žal nismo bili uspešni," je povedal Šefčovič in zagotovil, da si bodo v nadaljnjih pogovorih z Washingtonom še naprej prizadevali za to.

V skladu z dogovorom namerava EU od ZDA v prihodnjih treh letih kupiti tudi za 750 milijard dolarjev energentov in energetske tehnologije na področjih utekočinjenega zemeljskega plina, nafte in jedrske energije. Poleg tega namerava od ZDA kupiti za 40 milijard evrov čipov za umetno inteligenco.

Strani nameravata okrepiti tudi medsebojne naložbe. Evropska podjetja bodo po pričakovanjih do leta 2028 v različne gospodarske sektorje v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev, je navedeno v izjavi.

EU obenem načrtuje bistveno povečanje naročil vojaške in obrambne opreme iz ZDA, še piše v skupni izjavi, pri čemer pa konkretna številka ni navedena.

Danes objavljena skupna izjava o okvirnem sporazumu je sicer po navedbah Bruslja zgolj prvi korak h krepitvi trgovinskih odnosov med stranema in celovitemu sporazumu.

"To ni konec procesa, nadaljujemo pogovore z ZDA, da bi se dogovorili o znižanju dodatnih carinskih stopenj, določili še več področij sodelovanja in ustvarili še več potenciala za gospodarsko rast," je ob objavi izjave povedala von der Leyen.