STA novice / Medicinske sestre in babice dobivajo svoj zakon (tema)

Osnovni namen zakona je določiti jasne smernice za izvajanje zdravstvene nege in babištva, omogočiti možnosti za izpopolnjevanje na področjih, kjer so potrebna poglobljena znanja za obravnavo specifičnih pacientov, ter zagotoviti kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Cilj predloga je na zakonski ravni urediti področje zdravstvene in babiške nege ter dati reguliranima poklicema medicinske sestre in babice enakopraven položaj z drugimi poklici v zdravstvu, pa so navedli v zbornici zdravstvene in babiške nege. Predlog pozdravljajo, saj področje trenutno ureja zakon o zdravstveni dejavnosti, za samostojen zakon pa so si prizadevali več let.

Vzpostavili bi nov register zdravstvene nege in babištva

Po predlogu bi s 1. januarjem 2026 vzpostavili nov register zdravstvene nege in babištva, ki bi ga vodila zbornica. Vanj bi bili vpisani vsi zdravstveni delavci v dejavnosti. To so diplomirani babičar, diplomirani babičar specialist, diplomirani zdravstvenik, diplomirani zdravstvenik specialist, tehnik zdravstvene nege, bolničar - negovalec, višji medicinski tehnik in medicinska sestra babica.

V registru bi zbirali osebne podatke, datum opravljenega strokovnega izpita, podatke o licenci in specialnem znanju, izrečene ukrepe zaradi kršitve kodeksa ter izjavo o uveljavljanju pravice do ugovora vesti. Od zasebnih zdravstvenih delavcev pa bi v registru zbirali tudi podatke o opravljanju zasebne dejavnosti ter podeljeni koncesiji.

Tehnik zdravstvene nege, bolničar - negovalec, višji medicinski tehnik in medicinska sestra babica lahko samostojno opravljajo poklic z vpisom v register in ne potrebujejo licence. V register jih vpiše zbornica po uradni dolžnosti po opravljenem strokovnem izpitu.

Tri licence za diplomirane zdravstvenike oziroma babičarje

Predlog določa tri različne licence, ki jih diplomirani zdravstvenik, diplomirani zdravstvenik specialist, diplomirani babičar in diplomirani babičar specialist potrebujejo za samostojno opravljanje poklica.

Prva je osnovna licenca, ki dokazuje strokovno usposobljenost v okviru pridobljenih kompetenc v času študija zdravstvene nege in babištva. Osnovno licenco podeli zbornica po uradni dolžnosti po uspešno opravljenem strokovnem izpitu, in diplomiranega zdravstvenika oziroma babičarja vpiše v register. Osnovna licenca je trajna, a jo z izdajo nadomesti licenca kot druga oblika.

Licenca namreč dokazuje strokovno usposobljenost v okviru pridobljenih kompetenc v času strokovnega uvajanja v samostojno delo. Predlog določa, da lahko diplomirani zdravstvenik oziroma babičar samostojno opravlja delo, če pridobi licenco. Pred tem mora po zaključenem formalnem izobraževanju opraviti strokovni izpit na zbornici, se vpisati v register ter opraviti strokovno uvajanje v delo. Zbornica podeli licenco na zahtevo diplomiranega zdravstvenika oziroma babičarja.

Tretja oblika je licenca specialista, ki dokazuje strokovno usposobljenost v okviru pridobljenih kompetenc v času specializacije. Podeli jo zbornica po uradni dolžnosti po opravljenem specialističnem izpitu.

Licenca in licenca specialista bi se po predlogu podeljevali za sedem let.

Zbornica lahko diplomiranemu zdravstvenemu delavcu začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu. Trajni odvzem licence lahko izrečejo v primeru, ko je takšno ravnanje povzročilo trajne hujše posledice za zdravje ali smrt bolnika.

Prijava na specializacijo dve leti po pridobljeni licenci

Na specializacijo se po predlogu lahko prijavi diplomirani zdravstvenik oziroma babičar, ki ima po pridobljeni licenci najmanj dve leti delovnih izkušenj na strokovnem področju specializacije, za katero se prijavlja. Javni razpis specializacij enkrat letno objavi zbornica, število razpisanih mest določi minister za zdravje. Specializacije se razpišejo za območje celotne države.

Specializant se za čas opravljanja specializacije zaposli na specializantskem delovnem mestu pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, kjer je zaposlen ob prijavi na specializacijo. Specializacijo opravlja pri pooblaščenem izvajalcu. V času specializacije specializant nima delovnih obveznosti do matičnega delodajalca, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.

Specializacija se konča s specialističnim izpitom. Specialist se po predlogu v enem mesecu po končani specializaciji za časovno obdobje, ki ustreza času specializacije, za polni delovni čas zaposli pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega je opravljal specializacijo.

Specializacije bi se financirale iz državnega proračuna preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti v enem mesecu po končani specializaciji ne bi zaposlil specialista, bi moral v proračun povrniti stroške specializacije. Prav tako bi moral stroške povrniti specialist, če bi odklonil sklenitev delovnega razmerja.

Zdravstveni delavec lahko opusti dejavnost ob grožnji ali nasilju

Predlog zakona med drugim predvideva tudi, da lahko zdravstveni delavec odkloni izvedbo zdravstvenih storitev zaradi strokovnega zadržka. Izvajanje dejavnosti pa lahko opusti, če pacient grozi ali je fizično nasilen in če to ne pomeni takojšnjega poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta.

Predlog omogoča tudi opravljanje zdravstvenih storitev na daljavo. Minister za zdravje pa bi določil postopke in posege, ki se ne morejo izvajati izven prostorov, v katerih se opravlja zdravstvena dejavnost.

Po predlogu bi moral od 3000 do 50.000 evrov globe plačati izvajalec dejavnosti, če diplomiranemu zdravstveniku oziroma babičarju ob menjavi strokovnega področja ne zagotovi individualnega programa usposabljanja, če ne upošteva pogojev za izvajanje dejavnosti oziroma če v dveh letih ne imenuje pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege in babištva. Odgovorna oseba zavoda bi za te prekrške plačala globo od 500 do 5000 evrov.

Zdravstveni delavec pa bi po predlogu moral plačati globo od 500 do 5000 evrov, če nadrejenega ne bi obvestil o opustitvi izvajanja dejavnosti zaradi grožnje ali fizičnega nasilja pacienta oziroma o odklonitvi izvajanja dejavnosti zaradi strokovnega zadržka.