STA novice / Svoboda predlaga ukinitev obveznega članstva v KGZS samo za pravne osebe (dopolnjeno)

Kot je povedal poslanec Svobode Robert Janev, ki je predlog novele skupaj s poslancem SD Jonasom Žnidaršičem sredi marca vložil v DZ, so od prve obravnave predloga zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) v DZ do danes opravili veliko število razgovorov in usklajevanj z različnimi deležniki, ki so vsi enotnega mnenja, da je trenutni zbornični sistem preživet in da ga je treba ponovno vzpostaviti.

V okviru teh usklajevanj so prišli do odprtih vprašanj, ki so jih v Svobodi naslovili z vložitvijo dopolnil. Z njimi po novem predlagajo ukinitev obveznega članstva predlagajo samo za pravne osebe, ki se že združujejo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer uveljavljajo svoje potrebe in so tudi zastopani v polni meri, hkrati pa zvišujejo tudi prag za obvezno članstvo fizičnih oseb s 167 na 220 evrov katastrskega dohodka.

"S tem poskušamo iz obveznega članstva na nek način izločiti tiste, ki se dejansko ne ukvarjajo s kmetijstvom, imajo pa morebiti kje kakšno površino. S tem se je nenazadnje strinjala tudi KGZS," je poudaril. Z dopolnili urejajo tudi možnost, da KGZS s svojimi podzakonskimi akti uskladi osnovo za plačevanje prispevka fizičnih oseb.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi je dejal, da vlada pritrjuje navedbam predlagateljev, da bo prostovoljno članstvo zbornico še bolj zavezalo k upoštevanju interesov in potreb članov. Strinja se tudi s tem, da trenutna ureditev ne omogoča enakovrednega upoštevanja interesov pravnih oseb, ki pogosto izražajo nezadovoljstvo zaradi občutka zapostavljenosti.

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je ponovil, da je predlog zakona za zbornico nesprejemljiv, ker "zelo lahkotno, brez poglobljene analize in razmisleka ukinja obvezno članstvo". Vnovič je zavrnil tudi trditve o politizaciji zbornice, ki naj bi bila po navedbah predlagateljev eden izmed glavnih razlogov za vložitev zakona.

"Pri posegih v strukturo zbornice se je treba zavedati, da samo reprezentativnost in pa stabilen stalen vir financiranja lahko omogočata učinkovito delovanje, oboje pa je mogoče zgolj z obveznim članstvom," je podčrtal Podgoršek. Kot je opozoril, zbornični prispevek predstavlja 60 odstotkov vseh prihodkov zbornice.

Glede predlagane odprave obveznega članstva za pravne osebe je dejal, da edini razlog za to "ne sme in ne more biti zgolj pravno-organizacija oblika" omenjenih članov. Zavrnil je tudi očitke, da potrebe pravnih oseb znotraj zbornice niso slišane. Med drugim imajo v svetu zbornice četrtino članov, čeprav predstavljajo slabe tri odstotke članstva in obdelujejo manj kot 10 odstotkov kmetijskih zemljišč.

Odpravo obveznega članstva v zbornici za pravne osebe na drugi strani podpirajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem GZS. K temu so poslance marca letos pozvali tudi sami. Kot je pojasnila direktorica zbornice Tatjana Zagorc, tega niso predlagali z željo po rušenju KGZS, ampak da bi tistim, ki se ne strinjajo s politikami zbornice, dali možnost, da iz nje tudi izstopijo.

Predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Martin Žbogar je izrazil podporo nadaljnjemu obveznemu članstvu. V primeru ukinitve se namreč bojijo, da bi ostali brez KGZS kot parterja pri projektih in organizaciji dogodkov, s katerimi povezujejo mlade in starejše na podeželju ter ozaveščajo o pomembnosti kmetijstva.

V razpravi o predlogu zakona in vloženih dopolnilih je bila koalicija razdeljena. Medtem ko so poslanci Svobode med drugim izpostavljali, da bi lahko bila uvedba prostovoljnega članstva motivacijo za KGZS, da bi ta postala bolj proaktivna, pa so v Levici temu izrazili nasprotovanje. Po oceni njihove poslanke Tatjane Greif bi uvedba prostovoljnega članstva pomenila, da bi zbornica zastopala zgolj še interese peščice članov. V primeru izključitve pravnih oseb pa je dejala, da "argument, da je neko podjetje že član GZS, ne more biti argument". Da mora biti takšno razlikovanje dobro utemeljeno in premišljeno, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki v zakonodajnem gradivu pogreša tudi celovito analizo učinkov prehoda na prostovoljno članstvo na delovanje zbornice.

Raznolika so bila tudi mnenja znotraj poslanske skupine SDS. Medtem ko poslanec Andrej Kosi v predlogu novele vidi še en udarec za slovensko kmetijstvo, katerega namen je uničiti zbornico, ker vladajoči niso zadovoljni z obstoječim vodstvom zbornice, pa je Tomaž Lisec pozdravil, da je predlagatelj s predlaganimi dopolnili naredil korak nazaj glede prvotno predlagane ukinitve obveznega članstva za vse člane.

Poslanka NSi in vodja odbora DZ za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič je izrazila podporo izločitvi iz obveznega članstva tistih, ki se dejansko ne ukvarjajo s kmetijstvom.

Poslanci so ob koncu seje predlog novele poslali v nadaljnjo obravnavo in podprli tudi večje število dopolnil Svobode.

Poslanci so na današnji seji v nadaljnjo obravnavo poslali tudi predlog novel zakonov o morskem ribištvu in sladkovodnem ribištvu. S prvo želijo na pristojnem ministrstvu med drugim zagotovitvi učinkovitejše črpanje sredstev EU, ki so Sloveniji na voljo v okviru evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, ter omogočiti vstop novih plovil v slovensko ribiško floto. Ministrstvo bi v skladu s predlaganimi spremembami po uradni dolžnosti vsako leto preverjalo tudi pogoje za dovoljenje za gospodarski ribolov. Novela zakona o sladkovodnem ribištvu pa med drugim prinaša bolj dorečene pravne podlage glede organizacije zavoda za ribištvo ter način pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki in pogoje glede kvalifikacij za ribiškega inšpektorja.