STA novice / Odbor DZ za zdravstvo o predlogu zakona o psihoterapiji ni glasoval

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja dejal, da je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti odgovor na neurejeno stanje psihoterapije. "Glavni namen tega zakona je zagotoviti varno, kakovostno in dostopno psihoterapevtsko obravnavo za vsakega uporabnika v javni zdravstveni mreži," je poudaril.

Predlog zakona regulira psihoterapevtsko dejavnost kot samostojno zdravstveno dejavnost ter postavlja zahteve usposabljanja in izobraževanja za psihoterapevte. Ustanavlja tudi zbornico psihoterapevtov, ki bi jim za opravljanje te dejavnosti podeljevala licence, pri čemer bo po besedah Kordeža "zagotovljena enakopravna zastopanost vseh dovoljenih pristopov".

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu podala številne pripombe, na kar so se po besedah Kordeža na ministrstvu odzvali z vložitvijo dopolnil k predlogu.

Svoboda, Levica in SD so namreč vložili številna dopolnila, v katerih so med drugim povečali obveznost strokovnega usposabljanja za 900 ur, določili starostno omejitev na 28 let, pa tudi financiranje in delovanje zbornice.

Posegli so tudi v pogoj izhodiščne izobrazbe za pridobitev psihoterapevtske licence. Kandidat bo tako moral imeti izobrazbo iz humanistične, psihološke, pedagoške, socialne ali zdravstvene izobraževalne smeri na najmanj 8. ravni akreditiranih izobraževalnih programov, kar po besedah poslanke Svobode Lucije Tacer pomeni, "da ne more biti vsak gradbenik psihoterapevt".

Seje so se udeležili številni vabljeni predstavniki združenj in organizacij.

Zdravstvena stroka, med drugim Zdravniška zbornica, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, je poudarila, da je politika s predlogom grobo prezrla mnenja stroke. "Predlog zakona bi lahko in moral urediti področje svetovanja izven zdravstva, tako pa nasprotno posega na področje psihoterapije kot metode zdravljenja, ki je v Sloveniji že urejena," je poudarila predsednica zbornice kliničnih psihologov Sana Čoderl Dobnik.

Predstavniki psihoterapevtskih združenj, teološke fakultete in ljubljanska podružnica dunajske univerze Sigmunda Freuda pa so predlog zakona podprli. Menijo, da je področje psihoterapije neurejeno in da je treba dostop do psihoterapije razširiti. "Zdravstvena stroka ves čas nasprotuje psihoterapevtskim pristopom, ki jih sploh ne pozna," je dejala predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenja Kos.

Poslanec Svobode Dean Premik je v razpravi poudaril, da danes nihče nima nadzora, kdo opravlja psihoterapevtsko dejavnost. Kot je dejal, poskušajo že 20 let področje regulirati, vendar so bili povsem neuspešni zaradi različnih mnenj. Premik je dodal, da tolikšnega usklajevanja, kot je bilo pri tem predlogu, ne pomni.

Tudi poslanka Lucija Tacer iz Svobode se je odločno zavzela za ureditev področja. Poudarila je, da predlagajo več dopolnil, s katerimi so že naslovili številne pomisleke, niso pa dokončna.

"Ta zakon nikomur nič ne jemlje, je pa za Slovenijo nujen," je izpostavila poslanka NSi Iva Dimic.

Odbor za zdravstvo DZ danes o predlogu zakona ni glasoval. Predsednica odbora Tamara Kozlovič je namreč razpravo prekinila in dejala, da so na seji slišali tudi nekaj konstruktivnih predlogov, s katerimi želijo nadgraditi že vložena dopolnila.

Danes bi odbor za zdravstvo moral obravnavati tudi predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kozlovič je napovedala, da bodo o predlogu razpravljali v četrtek.