STA novice / Za odlaganje gradbenih odpadkov v naravi pristojni krivijo nepoznavanje predpisov, nevladniki tudi finančni vidik (tema)

V Sloveniji v zadnjem obdobju dnevne novice znova polnijo novice o nezakonitem odlaganju odpadkov gradbenih odpadkov v naravi. Nedavno smo bili tako priča primerov nezakonitega zakopavanja gradbenih odpadkov v kraške vrtače v Logatcu, nasipavanju zemljine z gradbenimi odpadki na Ljubljanskem barju in njihovem odlaganju na vodovarstvenem območju v dolini Radovne. Da se v naravo v zadnjem obdobju nezakonito odloži veliko gradbenih odpadkov, pritrjujejo na Inšpektoratu RS za okolje. Kot ugotavljajo, se tako kažejo "posledice gradbenega razcveta v zadnjih letih".

Inšpektorji lani največ ukrepov izrekli s področja ravnanja z odpadki

Po nastalih količinah gradbeni odpadki v Sloveniji predstavljajo največjo skupino odpadkov oz. tri četrtine vseh nastalih odpadkov. Leta 2021 je po podatkih statističnega urada nastalo 6,04 milijona ton gradbenih odpadkov, leta 2022 so se količine povzpele na 8,6 milijona ton, kar je bilo največ do sedaj. Leta 2023 jih je nastalo približno enako kot leto prej oz. 8,5 milijona ton.

Da imajo pristojne institucije v državi vedno več dela z gradbenimi odpadki, kažejo tudi podatki o opravljenih inšpekcijskih nadzorih in izrečenih ukrepih v preteklem letu. Od 6742 nadzorov, ki so jih inšpektorji za okolje opravili, jih je bilo 4586 s področja ravnanja z odpadki. Nadzorov nad ravnanjem z gradbenimi odpadki pa je bilo 883. Posledično je inšpekcija izdala tudi največ ukrepov s področja ravnanja z odpadki. Od 714 izdanih odločb jih je bilo nekaj več kot polovico s tega področja, od tega 25 odstotkov s področja ravnanja z gradbenimi odpadki, so podatke nanizali na inšpektoratu.

Po pojasnilih inšpektorata težava v pogostem odlaganju v naravi tudi v slabem poznavanju predpisov

"Gradbeni odpadki se pogosto odvažajo in puščajo v naravi, predvsem zemeljski izkop, ki se ga velikokrat v dogovoru z lastniki zemljišč vnaša v tla brez predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja," so opozorili na inšpektoratu. V primeru, da to ni pridobljeno, inšpektor odredi zavezancu "zagotovitev predpisanega ravnanja na način, da ga odda predelovalcu odpadkov".

Težava pa je tudi v nezadostnem poznavanju predpisov na strani investitorjev, ki so v skladu z zakonodajo v celoti odgovorni za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču. "Investitorji pogosto pooblastijo izvajalca del, da v njihovem imenu odda odpadke v nadaljnje ravnanje, vendar to ne zmanjša njihove odgovornosti. Če pooblaščenec odpadkov ne odda zbiralcu ali izvajalcu obdelave in jih pusti v naravi, je po predpisu za to še vedno odgovoren investitor. S pooblastilom odgovornosti, ki jo nalaga predpis, tako ni mogoče prenesti na drugega," so jasni pristojni, ki dodajajo, da so investitorji posledično ob prejemu ureditvene odločbe velikokrat presenečeni.

Na odgovornost investitorjev pri oddaji gradbenih odpadkov zbiralcem ali izvajalcem obdelave opozarjajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. "Ti morajo zagotoviti naročilo za prevzem odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, kar dokažejo z naročilom za prevzem ali obdelavo odpadkov. Iz naročila morajo biti razvidni podatki o prejemniku, številka gradbenih odpadkov, ocenjena količina nastalih gradbenih odpadkov, naslov gradbišča in podatki o gradbenem dovoljenju," so razložili.

Na vprašanje, ali do primerov nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov prihaja tudi zaradi pomanjkanja pooblaščenih zbiralcev in izvajalcev obdelave odpadkov, so odgovorili nikalno. "Gre za izvajanje tržne dejavnosti. Glede na njihove zmogljivosti ocenjujemo, da je njihovo število zadostno," so zagotovili.

O deležu priprave gradbenih odpadkov za ponovno uporabo pa pravijo, da je ta "žal še zanemarljiv". Trend upadanja je zaznati tudi v primeru izvoza gradbenih odpadkov v tujino. Leta 2021 jih je bilo v tujino izvoženih 16.091 ton, leto pozneje 1313 ton, leta 2023 pa 481 ton, kažejo podatki statističnega urada.

Kot opominjajo na ministrstvu, je v skladu z zakonodajo odmetavanje odpadkov, njihovo puščanje v okolju in nenadzorovano ravnanje z njimi, vključno s smetenjem, prepovedano. "Žal kar nekaj kršiteljev ni prepoznanih in ostanejo nekaznovani," so opozorili.

Za omenjene kršitve, ki sodijo med hujše prekrške, se z globo v višini od 50.000 do 75.000 evrov kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, s kaznijo od 75.000 do 125.000 evrov pravna oseba, od 3500 do 4100 evrov pa odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Gradbeni odpadki tudi na divjih odlagališčih

Da gradbeni odpadki celotno gledano še vedno prevladujejo na divjih odlagališčih, pa pojasnjujejo v nevladni organizaciji Ekologi brez meja, kjer v zadnjih letih popisovanje divjih odlagališč izvajajo v omejenem obsegu. "Najbolj tipična divja odlagališča so polna komunalnih in kosovnih odpadkov, a te pogosto sanirajo prostovoljci oz. komunale. Gradbena pa ostajajo, saj je ponavadi za odstranitev potrebna mehanizacija, najti krivca pa je še težje kot pri komunalnih odpadkih," je pojasnil predstavnik društva Jaka Kranjc.

Večinoma gre po njegovi oceni za manjša odlagališča v velikosti manj kot 20 kubičnih metrov, pri čemer jih je največ v okolici največjih mest. "Ne gre za to, da bi bile mestne občine posebej malomarne, a enostavno tam biva več ljudi, več je zidanega prostora in tako tudi isti odstotek deviantov na koncu pomeni več takih malomarnežev," je izpostavil in dodal, da je največja odlagališča pogosto težko zaznati, ker so odpadki zakopani ali nevidni zaradi procesov v naravi.

Med razlogi za odlaganje gradbenih odpadkov v naravi pa je dejal, da gre primarno za "finančno motivacijo in nepoznavanje možnosti". "Nekateri zbirni centri denimo tudi pravnim osebam določeno količino prevzamejo celo brezplačno, so pa te meje nizke, tako da ciljajo bolj na obrtniške količine, ne na večje gradbene posege," je ponazoril.

Na ministrstvu pripravljajo spremembe uredbe o ravnanju z gradbenimi odpadki

Na pristojnem ministrstvu rešitve za primere nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov vidijo v krepitvi ozaveščenosti različnih deležnikov o posledicah, ki jih tovrstna ravnanja lahko povzročijo v okolju ter na zdravju ljudi in drugih živih bitij. "Želimo si tudi, da bi kršitelje pravočasno prijavljali inšpektoratu, saj je lahko učinkovito le takojšnje ukrepanje. Predvsem je treba okrepiti nadzor in ustrezno kaznovanje kršiteljev," poudarjajo.

Na vprašanje, ali so v načrtu tudi morebitne zaostritve zakonodaje na področju ravnanja z gradbenimi odpadki, pa odgovarjajo, da pripravljajo spremembe zakona o varstvu okolja. "Če bo treba, bomo zaostrili zakonodajo tudi na tem področju," zagotavljajo. Potrdili pa so tudi pripravo sprememb uredbe o ravnanju z gradbenimi odpadki. "Glede na dejstvo, da bistvene zahteve za ravnanje z gradbenimi odpadki niso bile spremenjene od leta 2008, z namenom izboljšanja pripravljamo nekatere spremembe, cilj pa je pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo," so izpostavili.

Ob tem so napovedali tudi ukrepe na področju predelave odpadkov, s katerimi želijo med drugim odpraviti pomanjkanje zaupanja v kakovost predelanih gradbenih materialov in vzpostaviti konkurenčen trg sekundarnih surovin. Kot opozarjajo, je delež predelanih gradbenih odpadkov visok, a ta predelava v veliki meri temelji na postopkih zasipavanja in nizkokakovostnem recikliranju.

Dodatne aktivnosti pa načrtujejo tudi na pristojnem inšpektoratu. Zaradi vedno večjega obsega gradnje večjih večstanovanjskih naselij in infrastrukturnih objektov ter zadnjih ugotovitev inšpekcijskih nadzorov, da zavezanci z gradbenimi odpadki pogosto ne ravnajo v skladu s predpisi, bodo letos v okviru koordinirane akcije opravili nadzor večjih gradbišč na različnih koncih Slovenije, kjer se izvajajo večji gradbeni projekti oziroma je bilo za njihovo gradnjo izdano integralno gradbeno dovoljenje.