STA novice / Državni zbor sprejel zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb

Po besedah državne sekretarke za ministrstvu za notranje zadeve Tine Heferle se z zakonom uvajajo rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v postopke začasne zaščite. Ureja se tudi uskladitev z direktivo EU in ureditev nekaterih vprašanj, ki so se po pojavila v praksi po aktivaciji začasne zaščite, je izpostavila.

Med drugim za uvedbo začasne zaščite v Sloveniji ne bo več potreben poseben sklep vlade, ampak se bo zaščita aktivirala neposredno na podlagi sklepa sveta EU. Poenostavlja in ureja se tudi hitrejša izvedba postopka priznanja statusa začasne zaščite, je izpostavila.

Od 10. marca 2022, ko je pričel veljati sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, do 31. januarja letos je bilo v Sloveniji evidentiranih 12.236 vlog za začasno zaščito, 11.315. osebam je bil status priznan, je med drugim navedla Heferle.

V predstavitvi poslanskih stališč so podporo zakonu napovedali v koalicijskih Svobodi, SD in Levici, ne pa tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NP), v kateri so napovedali, da se bodo pri podpori vzdržali. Prepričani so namreč, da mora Slovenija pri obravnavi omenjenega zakona dati prednost svojim državljanom.

"Zakon prinaša določene koristi, a v trenutni obliki še ne zagotavlja dovolj uravnoteženega pristopa, ki bi v ospredje postavila varnost, blaginjo in pravičnost za naše državljane. Zakonu zato ne nasprotujemo, a ga v tej fazi tudi ne podpiramo v celoti," je poudaril Tine Novak.

Zakon sicer omogoča hitrejše postopke za začasno zaščito in razbremenjuje azilni sistem, vendar odpira tudi določena vprašanja, ki jih ne smemo spregledati, je dodal Novak in med drugim izpostavil vprašanji varnosti in dodatne obremenitve lokalnih skupnosti. V NSi in SDS so napovedali, da zakonu ne bodo nasprotovali.

Zakon ureja pogoje bivanja razseljenih oseb, vzrokov za njihovo razseljenost v vse bolj razdejanem in razdeljenem svetu na žalost ne more, je v predstavitvi poslanskega stališča Levice izpostavila poslanka Nataša Sukič. Glede na to, da se zakon uporablja za razseljene osebe iz Ukrajine, bi se tega morali zavedati predvsem odločevalci v Bruslju, Washingtonu, Moskvi, Kijevu in na sedežu Nata, je dodala.

"Namesto da se Evropa do zob oborožuje, kar bo generiralo nove in še hujše vojne, bi si morala prizadevati za to, da bi bila ambasadorka miru. To je edini ključ, če želimo, da bo razseljenih oseb manj in ne vsak dan več in več," je poudarila Sukič.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je med najpomembnejšimi cilji zakona izpostavila razbremenitev azilnega sistema, hitrejši dostop oseb z začasno zaščito do pravic iz naslova omenjenega statusa in posledično njihovo hitrejšo integracijo v slovensko družbo. V SDS so napovedali, da bodo skrbno spremljali izvajanje novega zakona in v primeru zlorab predlagali ustrezne rešitve, je poudaril poslanec Anton Šturbej.

Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo poslanskih skupin Svoboda, SD in Levice v delu zakona, ki določa evidence in podatke, na podlagi katerih pristojni organ ugotavlja obstoj izključitvenih razlogov za odvzem statusa začasne zaščite. Za sprejem dopolnila je glasovalo 49 poslancev, proti ni bil nihče.