STA novice / GZS pozdravlja evropski dogovor za čisto industrijo

Evropska komisija je danes v Bruslju predstavila dogovor za čisto industrijo in akcijski načrt za cenovno dostopno energijo, ki po mnenju GZS pomenita korak v pravo smer.

"Veseli me, da EU prepoznava pomen industrije in nujnost krepitve njene konkurenčnosti. Evropa se je začela zavedati, da brez industrije, še posebej industrije materialov, ki je sicer energetsko bolj intenzivna, preprosto ne moremo. To je še posebej pomembno sedaj, ko se v svetu dogajajo pomembne geopolitične spremembe in se bo morala Evropa bolj kot kdaj koli doslej zanesti sama nase," so pri GZS v sporočilu za javnost povzeli generalno direktorico zbornice Vesno Nahtigal.

Nahtigal je ob tem izpostavila, da je Evropska komisija v svojih načrtih predstavila usmeritve, na katere GZS že več let opozarja slovenske vlade. "Na GZS vidimo možnost, da vlada zagotovi slovenskim podjetjem primerljivo z ostalimi državami omejitev cen električne energije, zniža davčno obremenitev in oprosti plačila prispevkov za obnovljive vire energije, soproizvodnjo toplote in energije ter učinkovite rabe energije," je dejala.

Kot pravijo na GZS, številne države EU trenutno izvajajo različne ukrepe za blažitev cen energije s ciljem zaščite lastne industrije pred visokimi stroški energije, medtem ko Slovenija teh ukrepov nima.

"V Sloveniji so od leta 2023 naprej cene električne energije za ne-gospodinjske odjemalce višje od povprečja EU. Stroški elektrike pa so se z novim sistemom omrežnin še bistveno povečali, kar slovenski industriji slabša možnosti pridobivanja novih naročil glede na ostale proizvajalce z ugodnejšimi cenami energentov," so zapisali na GZS.

Na zbornici zato slovensko vlado pozivajo, da po vzoru drugih držav in danes sprejetih usmeritev Evropske komisije čimprej zagotovi enake konkurenčne pogoje tudi slovenski industriji, še posebej energetsko intenzivni. "Ta je izjemnega pomena za našo državo tako z vidika doprinosa k bruto domačemu proizvodu (BDP), delovanju gospodarskih verig in zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih," pravi Nahtigal.

Industrija materialov predstavlja kovinsko, kemično, papirno industrijo in industrijo nekovinskih mineralnih izdelkov. V teh panogah je v Sloveniji okoli 640 podjetij in 27.000 zaposlenih, kar predstavlja 13 odstotkov vseh v predelovalnih dejavnosti. Te prispevajo dobre tri odstotke k slovenskemu BDP (1,8 milijarde evrov v 2023).

Vse predelovalne dejavnosti skupaj pa v Sloveniji predstavljajo 22.000 poslovnih subjektov, od tega 9300 družb, 10.500 samostojnih podjetnikov in 2200 drugih vrst subjektov. Predelovalna industrija zaposluje okoli 252.000 ljudi (vsako četrto delovno mesto v Sloveniji je bilo v predelovalnih dejavnostih), v 2023 pa so ustvarile 22 odstotkov BDP (12,5 milijarde evrov). Slovenije se s tem uvršča na tretje mesto med državami EU po pomenu predelovalnih dejavnostih v BDP, so še navedli na GZS.