STA novice / V javni obravnavi osnutek novega zakona o spodbujanju rabe OVE

Kot je sporočilo ministrstvo, so med ključnimi vsebinami zahteve za vključevanje energije iz obnovljivih virov v stavbe, industrijo in promet, skupni projekti držav članic, register skupnosti OVE ter ukrepi za povečanje deleža obnovljivih virov v sistemih daljinskega ogrevanja.

po osnutku bi zakon določil tudi trajnostna merila, kriterije za prihranke emisij toplogrednih plinov ter metodologijo za njihov izračun.

Poseben poudarek je tudi na kaskadni uporabi biomase. Ta je v osnutku opredeljena kot uporaba lesne biomase po vrstnem redu, ki zagotavlja najvišjo ekonomsko in okoljsko dodano vrednost, ion sicer lesni proizvodi, podaljšanje življenjske dobe lesnih proizvodov, ponovna uporaba, recikliranje, energija biološkega izvora in odstranjevanje.

Ministrstvo izpostavlja tudi ukrepe za olajšanje sistemske integracije električne energije iz obnovljivih virov. Med temi ukrepi so zagotavljanje podatkov o deležu električne energije iz OVE ter anonimizirane in zbirne podatke o potencialu za prilagajanje odjema in o električni energiji iz OVE, ki jo proizvedejo in v omrežje dovedejo samooskrbni porabniki in skupnosti, če je to tehnično izvedljivo.

Poleg tega naj bi zakon glede na osnutek uvedel novo podporno shemo za OVE, saj se po pojasnilih v osnutku obstoječa podporna shema kot pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo električne energije iz OVE in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE) zaključuje.

Prenovljena shema naj bi poleg podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE omogočala tudi podporo za druge tehnologije, npr. za proizvodnjo plinastih goriv in toplote in hladu za ogrevanje ali hlajenje na OVE, odvečno toploto, vodika, biometana ter pogonskih tekočih in plinastih biogoriv.

Nova shema bo predvidoma uvedla mehanizem pogodbe za razliko, ki omogoča stabilizacijo prihodkov investitorjev v projekte OVE. Pri tem mehanizmu pri sta določeni zgornja in spodnja cena električne energije - in če je tržna cena nad zgornjo, država od proizvajalca pobere presežek, če je nižja, pa mora država proizvajalcu kriti razliko.

Zakon bo glede na osnutek tudi urejal povračilo stroškov iz naslova samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov v skladu z energetskim zakonom. Dobavitelji električne energije gospodinjstvom bodo imeli pravico do nadomestila za kritje stroškov, ki so posledica razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije gospodinjskih odjemalcev s sončnimi elektrarnami, vključenimi v shemo letnega netiranja (t.i. net metering).

Gre za stroške, ki jih imajo dobavitelji z zagotavljanjem elektrike v času, ko lastniki sončnih elektrarn prevzemajo električno energijo iz omrežja. Ti stroški se ob velikem številu teh odjemalcev - po navedbah iz osnutka jih je okoli 70.000 - in spremenjenih razmerah na trgu namreč povečujejo; energija, proizvedena v fotovoltaičnih napravah ima v sončnih dnevih vedno manjšo vrednost, medtem ko je vrednost energije, ki jo morajo dobavitelji zagotoviti za dobavo tem odjemalcem, ko sonce ne sije, vedno večja.

Dobavitelj SunContract je lani zaradi teh stroškov začel svojim strankam zaračunavati nov fiksni znesek, a je Agencija za energijo ugotovila, da to ni v skladu z zakonodajo, in podjetju prepovedala zaračunavanje tega stroška. V SunContractu so oktobra lani navajali, da bodo imeli dobavitelji, ki so vključeni v Energetsko zbornico Slovenije, zaradi omenjenih razlik v cenah v letu 2024 skupno 18 milijonov evrov stroškov.