STA novice / Osnutek sheme skrajšanega delovnika z več pogoji in varovalkami (tema)

Osnutek zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga najbolj nestrpno pričakujejo delodajalci v avtomobilski industriji, vzpostavlja stalno shemo skrajšanega delovnega časa.

Kot piše v gradivu, pripravljenem za javno razpravo, je prednost stalne sheme ta, da omogoča hiter odziv v obdobjih kriz, administrativni postopki in pogoji so namreč predpisani in znani v naprej. To omogoča pravočasno izplačevanje plač in preprečuje nelikvidnost najbolj prizadetih podjetij, posledično pa ohranitev delovnih mest.

S stalno shemo se bo podprlo podjetja, "ki imajo težave ob rednih nihanjih poslovnega cikla". Kot primer so navedene (naravne) nesreče, zamude pri dobavi surovin in podobno.

Upravičenci do pomoči

Skladno z osnutkom zakona bodo lahko shemo koristili delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe, so vpisani v poslovni register ter zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, poleg njih pa še fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.

Omenjeni se bodo lahko v shemo vključili na podlagi lastne ocene, da najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela zaradi naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer ali zaradi okoliščin, na katere sami nimajo vpliva in jih s sklepom prepozna tudi vlada.

V shemo se na drugi strani glede na gradivo ne bodo mogli vključiti delodajalci v stečajnem ali likvidacijskem postopku, delodajalci z neporavnanimi dajatvami in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi do Finančne uprave RS, delodajalci, ki nimajo predloženih vseh obračunov, vezanih na obveznosti do zaposlenih v zvezi z dohodki iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, ter delodajalci, ki so (ne)posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna.

Delodajalci, ki bodo zaposlene poslali na skrajšani delovni čas, bodo morali tem delavcem zagotavljati delo za vsaj polovični delovni čas, za preostali čas pa jim bodo lahko odredili čakanje na delo v deležu od pet do 20 ur tedensko.

Delavci obvezani do vključitve v usposabljanja

Kot je tudi razvidno iz osnutka zakona, bodo delavci za čas, ko bodo dejansko delali, upravičeni do plačila za delo, za preostali čas do polnega delovnega časa pa do nadomestila plače. Predvidena višina delnega povračila nadomestila plače, ki ga bo prispevala država, je 60 odstotkov izplačanega nadomestila brez prispevkov delodajalcev, pri čemer pa povračilo nadomestila ne bo smelo biti višje od polovice povprečne mesečne plače v Sloveniji za leto pred vložitvijo vloge.

Delavci na skrajšanem delovniku bodo ohranili vse pravice iz delovnega razmerja, na zahtevo delodajalca pa bodo morali v času trajanja ukrepa opravljati tudi delo s polnim delovnim časom.

V tem času se bodo dolžni vključiti v usposabljanje in izobraževanje, s čimer lahko "krepijo svoje kompetence in povečujejo svojo zaposljivost glede na aktualne potrebe delodajalcev in prihodnje potrebe (lokalnega) trga, med drugim tudi v luči vse večje digitalizacije in avtomatizacije poslovnih procesov". Za to bodo upravičeni do dodatka za aktivnost in do potnih stroškov, po zaključku programa pa še do denarne nagrade v višini 100 evrov. Te pravice bo poravnal Zavod RS za zaposlovanje.

Pomoč države bo časovno omejena. Delodajalec se bo tako lahko za en dogodek v shemo vključil za največ šest mesecev, do morebitne druge vključitve za drug dogodek pa bo moralo miniti dve leti od prve odreditve skrajšanega delovnika.

V določenih primerih vračanje sredstev

Delodajalci bodo morali v času vključenosti v shemo zaposlenim redno izplačevati plače in nadomestila plač. Poleg tega ne bodo smeli odpuščati, in sicer tako v času trajanja ukrepa kot še toliko časa, kot bodo prejemali državno pomoč. Hkrati delavcem ves ta čas ne bodo smeli odrejati nadurnega dela ter v primeru, da bo delo mogoče opraviti s tistimi na skrajšanem delovniku, neenakomerno razporejati ali začasno prerazporejati delovnega časa.

Podjetja, katerih skupščine bodo v letu dni od izdane odločbe sprejele sklep o udeležbi pri dobičku, izplačilu dividend, nakupu lastnih delnic, izplačilih za poslovno uspešnost direktorjem, bodo morali subvencije, vezane na shemo, vrniti v celoti, če bo do tega prišlo v drugem ali tretjem letu od izdane odločbe, pa v višini do 50 odstotkov. To bo glede na gradivo veljalo tudi za pravne naslednike in povezane družbe delodajalca.

Prav tako bodo morali pomoč v celoti vrniti delodajalci, ki bodo predložili neresnična dokazila ali sprožili postopek likvidacije - če bodo to storili v času vključenosti v shemo oz. v času po zaključku, krajšem od časa prejemanja subvencije.

O vlogah za vključitev v shemo bo po predlaganem zakonu sicer odločal zavod za zaposlovanje, nadzor pa bo poleg zavoda opravljal Inšpektorat RS za delo.

Stalno shemo skrajšanega delovnega časa sicer v EU pozna 17 držav, med njimi Avstrija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska.