STA novice / DZ ratificiral sporazum ZN za zaščito oceanov, Greenpeace Slovenija potezo pozdravlja (dopolnjeno)

Poslanci so danes ratificirali konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije. Po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve se je Slovenija tako pridružila državam, ki so potrdile svojo zavezanost skrbi za oceane in celotnega vodnega kroga.

"Ohranjanje biotske raznovrstnosti morij in oceanov in njihova trajnostna raba je v vitalnem interesu nas vseh. S skrbjo za morja gradimo prihodnost in blažimo učinke posledice trojne planetarne krize, tako za nas kot za prihodnje generacije. Oceani so skupno dobro človeštva, zato jih lahko učinkovito zaščitimo le s skupnim delovanjem," je povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Da se mora svet poenotiti pri usklajenem raziskovanju oceanov in trajnostni rabi njihovih virov, saj so oceani ključni za uravnavanje podnebja, biotsko raznovrstnost in globalno blaginjo, pa je izpostavil minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

"Sporazum odpira vrata tudi našim raziskovalcem, da prispevajo k mednarodnim raziskavam oceanov, pridobljeno znanje pa uporabijo tudi pri varstvu in trajnostnem upravljanju našega morja. S tem krepimo znanstveno sodelovanje, inovacije in odgovorno ravnanje z vodnimi ekosistemi za prihodnje generacije," je še izpostavil.

Sporazum še ni začel veljati, saj ga mora ratificirati 60 držav. Kot so spomnili na ministrstvu za zunanje zadeve, sporazum prinaša ključne mehanizme za ohranjanja in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti na doslej neurejenem področju izven pristojnosti držav, pretežno v oceanih.

"Oceani vsebujejo morske vire in biotsko raznovrstnost, ki človeštvu zagotavlja neprecenljive ekološke, gospodarske, socialne, kulturne, znanstvene koristi in koristi za varnost hrane. Samo hitra uveljavitev sporazuma bo države zavezala k nujno potrebnemu sodelovanju, dala možnosti za pravočasno zaščito, ohranjanje in bolj trajnostno rabo oceanov, od katere je soodvisna tudi Slovenija," so navedli.

Sporazum bo omogočal tudi zavarovanje 30 odstotkov biotsko najpomembnejših delov oceanov do leta 2030, s čimer bo pomagal doseči cilj zaščite 30 odstotkov oceanov in kopnega do 2030, kar je ena od zavez držav, sprejetih na konferenci o biotski raznovrstnosti decembra 2022. Dokument prinaša tudi podlago za raziskave in uporabo morskih genskih virov ter pravično in pošteno delitev koristi od njih. Morski genski viri so biološki material iz rastlin in živali v oceanu, kot so spužve, kril, korale, morska trava in bakterije. Države bodo zavezane, da morajo biti vsa znanja na razpolago vsem državam in celotni znanstveni skupnosti, so izpostavili na ministrstvu.

Za uspešno izvajanje sporazuma pa bo po njihovi oceni ključno "okrepljeno mednarodno sodelovanje ter vključujoč pristop". Če želimo ohraniti storitve, ki jih oceani dajejo družbi in ukrepati za ohranitev morske biotske raznovrstnosti, pa so poudarili tudi nujnost njegove hitre uveljavitve.

"Oceani predstavljajo 95 odstotkov biosfere planeta. Proizvedejo polovico vsega kisika, ki ga dihamo, vsrkajo četrtino izpustov ogljikovega dioksida, s čimer predstavljajo največji naravni ponor ogljikovega dioksida, hkrati pa zajamejo 90 odstotkov toplote, ki nastane pri izpustu tega toplogrednega plina," so spomnili.

Potrditev sporazuma v DZ so pozdravili tudi v nevladni organizaciji Greenpeace Slovenija. Kot so navedli, se s tem Slovenija pridružuje državam, ki aktivno podpirajo njegovo čimprejšnjo uveljavitev. So pa ob tem slovensko diplomacijo pozvali, naj Slovenija tudi druge države "dejavno spodbuja, da sledijo slovenskemu zgledu in pospešijo ratifikacijski proces".

Države članice ZN so se prvo mednarodno pogodbo o zaščiti svetovnih oceanov potrdile junija 2023, usklajevanja vsebine sporazuma pa so trajala desetletje. Slovenija je sporazum podpisala 20. septembra istega leta. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je tedaj ocenil, da bo sporazum pomenil "zmago multilateralizma in globalnih prizadevanj za boj proti uničujočim trendom, s katerimi se sooča zdravje oceanov".

Kot je na januarski seji odbora za zunanjo politiko, na kateri so potrdili predlog zakona, izpostavila generalna direktorica direktorata za naravo na ministrstvu za naravne vire Katarina Groznik Zeiler, rešitve v sporazumu vodijo tudi v učinkovito zavarovanje ključnih delov oceanov in varovanje biotske raznovrstnosti v oceanih. Ta namreč pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti oceanov in vpliva tudi na boj proti podnebnih spremembam. Sporazum po njeni oceni predvideva tudi bolj trajnostno upravljanje z oceani, kar bi pozitivno vplivalo na soočanje z globalnimi podnebnimi krizami in posredno vplivalo tudi na razmere v Sloveniji.