STA novice / Vasilka Sancin: Na ESČP je bila prepoznana potreba po znanju s področja mednarodnega prava

Kot je še menila, je to tudi normalno, glede na to, da smo v vedno bolj globaliziranem svetu, kjer na človekove pravice v Evropi vplivajo različni dogodki. "Te kvalifikacije so tudi izjemno pomembne pri delovanju vsakega sodišča in zato potrebe po sodnikih s temi znanji," je dejala.

Sancin je na današnjem glasovanju v parlamentarni skupščini Sveta Evrope podprlo 125 članov skupščine od 171, ki so oddali glas. Devetletni mandat bo nastopila maja.

Na položaju bo nasledila Marka Bošnjaka, ki je slovenski sodnik na ESČP od leta 2016 in se mu mandat izteče maja.

Glede izzivov, ki jih pričakuje kot sodnica na ESČP, je Sancin menila, da smo na splošno zdaj v zelo pomembnem obdobju, ko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni tako samoumevno, kot bi si morda vsi želeli.

Po njenih besedah so pred Evropo in tudi pred razvojem na globalni ravni številni izzivi. Med pomembnimi temami v njenem mandatu je izpostavila podnebne spremembe, razvoj novih tehnologij in umetno inteligenco. "Vse to so področja, s katerimi sem se intenzivno ukvarjala že v svoji dosedanji akademski karieri in bom zagotovo lahko v tem kontekstu tudi prispevala k temu," je pojasnila.

"Predvsem čutim veliko odgovornost, ker vemo, da je v odsotnosti svetovnega sodišča za človekove pravice evropsko sodišče za človekove pravice tisto, ki pogosto postavlja standarde ne samo v Evropi, ampak se ti učinki prelivajo tudi na globalno raven," je dejala Sancin in ocenila, da bi ji zato lahko zelo koristilo poznavanje teh problematik iz njene dosedanje kariere.

Vasilka Sancin ima z ESČP sicer že izkušnje, saj je od leta 2022 nadomestna sodnica, torej nadomešča slovenskega nacionalnega sodnika v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati na sojenjih.

Število sodnikov na ESČP je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.