STA novice / Nacionalni svet za kulturo o dediščinskem in medijskem zakonu

Uvodoma je predlog zakona o varovanju kulturne dediščine predstavil državni sekretar na ministrstvu Matevž Čelik Vidmar. Spomnil je, da je s strani muzejske stroke prišla močna pobuda za samostojni muzejski zakon, se je pa nato muzejska stroka močno angažirala pri pripravi aktualnega zakonskega predloga. Kot je poudaril, želijo z novim zakonom narediti postopke preglednejše, olajšati sodelovanje med akterji z različnih področij varovanja kulturne dediščine ter poskrbeti za boljše pravno varstvo kulturne dediščine, zakon pa vključuje tudi novo področje - varstvo kulturne dediščine v izrednih razmerah.

Predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije (SMS) Alenka Černelič Krošelj je povedala, da je SMS prvi predlog za nov zakon podala že leta 2012. V SMS sicer še vedno menijo, da bi potrebovali področni zakon, so pa skozi ves proces nastajanja aktualnega zakonskega predloga dajali predloge, povezane z dejanskimi potrebami in razvojem muzealstva v Evropi. Prenovo zakona o varstvu kulturne dediščine sicer pozdravljajo in tudi že pripravljajo svoj odziv nanj.

Med stvarmi, ki se jim zdijo še potrebne razprave in na katere bodo podali svoje predloge, je med drugim omenila poimenovanje občinski muzej, s katerim se, kot je dejala, ne istovetijo. Dotaknila se je lastništva dediščine v muzejih, še posebej regionalnih, zanimalo jo je, kako je z arhivi arheoloških najdišč, dotaknila se je tudi predvidenega prostega vstop za otroke in mladostnike do 18 leta starosti, pri katerem bi bilo potrebno upoštevati izgube, ki jih bodo muzeji zaradi tega imeli, ter deležev financiranja javne muzejske službe s strani občin in države.

Strokovna vodja in podpredsednica društva Asociacija Polona Torkar pa je opozorila na tri točke, ki zadevajo posameznike in nevladne organizacije na področju kulture in varovana kulturne dediščine, ki jih zakon po njihovem mnenju ne naslavlja v zadostni meri. Med drugim tako ni ustreznih pravnih podlag, ki bi lastnikom in varuhom umetniških zbirk in arhivov, ki so vezani na manj preteklo zgodovino in jih hranijo predstavniki neodvisne kulture, omogočali pridobivati sredstva za ustreznejšo hrambo omenjenih zbirk, je povedala.

V razpravi je bil član sveta Franci Krevh skeptičen glede v zakonu predvidenega brezplačnega vstopa za otroke in mladostnike. Članica sveta Majda Širca Ravnikar menila, da glede na obsežnost zakonskega predloga ne bi bilo nič narobe, če bi muzeji imeli svoj zakon, zanimalo jo je tudi, kam se lahko obrnejo filmarji po sredstva za zaščito filmske dediščine. Po mnenju člana sveta Martina Srebotnjak ostaja avdiovizualna dediščina pastorka znotraj vseh zakonskih rešitev, ki so trenutno v obravnavi, član sveta Uroš Korenčan pa je menil, da se ponekod v preveč stvari prenaša na podzakonske akte ter se pridružil mnenju, da bi bil glede na obseg zakonskega predloga na mestu samostojen muzejski zakon.

Predlog zakona o medijih je predstavil državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan. Spomnil je, da je bil aktualni zakon sprejet leta 2001, nato so sledili le manjši popravki, medtem ko je na področju medijev prišlo do velikih sprememb. Med glavnimi nameni zakonskega predloga je izpostavil, da želijo urediti dodatno podporo države tistim medijem, ki so sicer v zasebni lasti in ki delujejo v javnem interesu.

V razpravi so se člani sveta med drugim dotaknili pasti umetne inteligence in vplivnežev, slednjih se jih zakonski predlog tiče v določenih členih. Posvetili pa so se tudi sovražnemu govoru in digitalizaciji.