STA novice / Osnutek zakona o visokem šolstvu s spremembami na ESS (tema)

Ključne novosti novega visokošolskega zakona so spodbujanje zdravega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, spoštovanje načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja, izvajanje študijskih programov v tujem jeziku, brezplačen študij za različne skupine študentov, podrobnejša ureditev podeljevanja koncesij in tudi ustanavljanje visokošolskih zavodov. Določeno je tudi, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP oziroma en odstotek BDP za študijsko dejavnost. Trenutno financiranje znaša okoli 0,6 odstotka.

Po prestani javni obravnavi poleti in dveh medresorskih usklajevanjih je besedilo zakona dopolnjeno, pri čemer naj bi v največji možni meri upoštevali pripombe iz javne obravnave. Spremembe se, kot je na zadnji seji sveta za visoko šolstvo pojasnil državni sekretar Urban Kodrič, med drugim nanašajo na ustanovitev visokošolskih zavodov, spodbujanje načela enakosti spolov, ureditev posebnega statusa študenta, postopke Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), pogoje za vpis na univerzitetne študijske programe prve stopnje, delovno in pedagoško obveznost v skladu s kolektivnimi pogajanji in na skrb za slovenski znakovni jezik.

V Svizu presenečeni nad spremembami in sejo ESS

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so presenečeni, ker so za dodatne spremembe v zakonu, ki niso bile predmet usklajevanj na delovni skupini, izvedeli tik pred sejo. Kot je za STA povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, so za spremembe in za petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki predvideva razpravo o besedilu zakona, izvedeli iz medijev. "Teh sprememb, kakor smo prebrali v medijih, ni prav malo. Pripravili so jih enostransko, tako da se bo Sviz težko opredeljeval do celotnega korpusa zakona, ker pač teh zadnjih sprememb ne pozna," je ogorčeno dejal Štrukelj, ki je napovedal možnost protesta v petek.

Ob tem je pripomnil, da bi moral novi zakon predvideti možnost sprememb večletnih pogodb, ki jih sklepajo univerze z državo o financiranju. Glede na zadnji dvig plač bi morala po njegovem prepričanju obstajati zakonska možnost, da se poseže v že sklenjene pogodbe.

Za Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je bistveno spoštovanje normativa za pedagoško delo, kot je določeno v kolektivni pogodbi. "Pričakujemo, da bo ta normativ zapisan tudi v novi zakon. Prav tako je pomembno zagotoviti oziroma ohraniti slovenščino kot učni jezik. Zadnji predlog po naši oceni tega ne zagotavlja oz. so določbe preveč ohlapne," je za STA dejal predsednik sindikata Andrej Vogrin.

Medtem visokošolski minister Igor Papič zagotavlja, da gre v zadnji različici zakona le za dve pomembni vsebinski spremembi, in sicer uvedbo športne vzgoje v prve letnike na univerze in uporabo slovenskega jezika. Ta člen zakona so po navedbah Papiča že prejšnji teden uskladili s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU). "Osnutek zakona se je od poletja do danes spremenil vsebinsko samo v teh dveh zadevah, vse ostalo pa so administrativne spremembe, ki ne spreminjajo duha zakona," je za STA zatrdil Papič.

Kot najpomembnejšo novost novega zakona je sicer izpostavil boljše financiranje visokega šolstva v prihodnosti. "To pomeni, da bo za visoko šolstvo 2,5-krat več sredstev kot zdaj," je dejal. Glede ogorčenja Sviza pa minister sploh ne ve, v čem je problem. Vprašal se je, ali ni namen, da se zakon predstavi na ESS. "To verzijo ima ESS, naj si jo preberejo, pa bodo povedali, kaj jih muči, jaz imam druge informacije, da se ta zakon pogojuje z nekim drugim zakonom," je dejal Papič. Sam si sicer želi, da bi bil novi zakon o visokem šolstvu sprejet do poletja.

Rektorji podpirajo zakon, a opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti

Rektorji univerz novi visokošolski zakon sprejemajo z mešanimi občutki. Strinjajo se, da je ta do neke mere kompromis, da prinaša številne pomembne novosti, a hkrati opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti. Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič tako pogreša večje spremembe na več področjih, vključno z avtonomijo univerz po vzoru zahodnoevropskih držav, vendar vsi deležniki, kot pravi, niso delili njihovih želja. "Veseli nas obljuba o povečanju financiranja, s katerim bomo postali primerljivi vsaj z najboljšimi srednje- in vzhodnoevropskimi univerzami, ki imajo glede na število študentk in študentov tudi 50 odstotkov višje financiranje od slovenskih univerz," je dejal za STA.

Na mariborski univerzi pozdravljajo pripravo novega zakona, saj se je tudi z zakonodajo treba približati procesom, ki potekajo na ravni EU za področje znanosti in visokega šolstva, je za STA pojasnil rektor Zdravko Kačič. Med rešitvami posebej izpostavlja uzakonitev vseh ključnih mehanizmov za izvajanje pavšalnega financiranja univerz, uvedbo infrastrukturnega stebra za sistemsko rešitev zagotavljanja finančnih sredstev za gradnjo nove in vzdrževanje obstoječe infrastrukture za javne univerze ter možnosti nakupa prepotrebne raziskovalne opreme.

Rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar ocenjuje, da bodo z uveljavitvijo novega zakona slovenske univerze lažje delovale v globalnem univerzitetnem prostoru, a najpomembnejše je tudi to, da se ustrezno ureja financiranje javnih univerz. "Zakon, ki je šel v javno obravnavo, sem poznala, saj sem delala v delovni skupini. Kaj vse so spremenili tekom medresorskega usklajevanja, pa žal ne morem komentirati," je povedala za STA. Ob tem je izrazila upanje, da spremembe niso velike.

Rektor novogoriške univerze Boštjan Golob je za STA poudaril, da je predlog novega zakona do neke mere kompromis. Sam sicer ni najbolj zadovoljen, ker niso javna, ampak zasebna univerza s koncesijo za opravljanje izobraževalne dejavnosti v okviru javne službe. "Področje koncesij ni urejeno tako, kot bi se nam zdelo pravilno," je dejal in dodal, da je vprašanje, kakšna bo končna različica zakona, še posebej kar se tiče opredelitev deleža BDP visokemu šolstvu. Podeljevanje koncesij zakon predvideva, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja. Predvideno je, da se obstoječe koncesije postopoma iztečejo, za nove pa bo potreben razpis.

Da so načeloma zadovoljni z besedilom novega visokošolskega zakona, je za STA povedal predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič. "V delovni skupini smo zagovarjali interese študentov, kar se tiče mikrodokazil in športnega dela, kar je tudi zapisano v samem osnutku zakona," je dejal.