STA novice / Evropsko računsko sodišče: Onesnaževanje v mestih ostaja velika nevarnost za zdravje v EU

Tri četrtine državljanov EU živi na mestnih območjih in so zato posebej izpostavljeni onesnaženemu zraku in obremenitvi s hrupom, so v sporočilu za javnost zapisali revizorji.

Evropsko računsko sodišče je ob tem izpostavilo ugotovitve Evropske agencije za okolje, da zaradi onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre najmanj 250.000 ljudi. Obenem ima lahko dolgoročna izpostavljenost čezmernim ravnem hrupa škodljive učinke na zdravje, kot so motnje spanja, tesnoba, kognitivne motnje in težave z duševnim zdravjem, ter vsako leto povzroči 48.000 novih primerov srčnih bolezni in 12.000 prezgodnjih smrti.

Evropska komisija je uvedla pravila za varstvo državljanov pred onesnaženim zrakom in obremenitvijo s hrupom. V podporo doseganju ciljev čistega zraka je v obdobju 2014 do 2020 mobilizirala 46,4 milijarde evrov, v obdobju od 2021 do 2027 pa 185,5 milijarde.

Da bi Evropsko računsko sodišče ocenilo uspešnost nacionalnih in lokalnih ukrepov za doseganje ciljev, določenih v zakonodaji EU, je izbralo tri države članice in mesta: Atene v Grčiji, Barcelono v Španiji in Krakov na Poljskem.

Po oceni revizorjev se je kakovost zraka v EU na splošno izboljšala. "Pri boju proti onesnaževanju v mestih je prišlo do napredka. Vendar ne bi bilo prav, da počivamo na lovorikah," je povedal član Sodišča Klaus-Heiner Lehne, ki je pristojen za revizijo.

Kot opozarjajo na računskem sodišču, je onesnaženje zraka, predvsem z vidika koncentracij dušikovega dioksida, še vedno velik problem. Leta 2022 je 10 držav članic EU še vedno presegalo sedanjo mejno vrednost EU za dušikov dioksid.

Ker se bodo standardi EU za kakovost zraka kmalu poostrili, si bodo morala mesta v EU bolj prizadevati, da bi nove standarde dosegla, če se želijo približati tistim, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), so izpostavili revizorji.

Napredek pri zmanjšanju onesnaževanja s hrupom je medtem skoraj nemogoče oceniti, so ugotovili. "Pri spremljanju hrupa v večini držav članic so vrzeli in zamude, kar pomeni, da ni mogoče določiti trenda na tem področju," so zapisali.

Podatki nakazujejo, da cilj ničelnega onesnaževanja glede hrupa za leto 2030, to je 30-odstotno zmanjšanje števila oseb, ki jim škoduje prometni hrup, verjetno ne bo dosežen. V najboljšem primeru se bo to število do leta 2030 zmanjšalo za 19 odstotkov, v najslabšem pa se bo celo povečalo za tri odstotke, so ocenili.

Po mnenju revizorjev imajo mesta težave pri tem, ko skušajo uspešno obravnavati onesnaženost zraka in obremenitev s hrupom. Te med drugim povzroča slabo usklajevanje organov, neuspešnost ukrepov in odpor do teh ukrepov.

Kot primer so izpostavili t. i. zelena območja, na katerih imajo pešci in kolesarji prednost pred avtomobili. "Revizorji so ugotovili, da prinašajo koristi lokalnim prebivalcem, vendar je zaradi njih kakovost zraka v okoliških ulicah slabša, ravni hrupa pa so višje," so navedli.

Revizorji so ugotovili tudi, da je postopek Evropske komisije za ugotavljanje kršitev dolgotrajen in se z njim ne zagotovi vedno, da bi revidirana mesta upoštevala pravila EU glede onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom, so še zapisali.