STA novice / Kordiš in Šetinc Pašek umaknila zakonski predlog iniciative Glas ljudstva za jasno ločitev zdravstva (dopolnjeno)

Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) je zaradi umika predloga novele odpovedala za danes sklicano sejo odbora.

V iniciativi Glas ljudstva so med razlogi za umik predloga novele zakona zapisali, da je bil ključni namen njegove vložitve v DZ spodbuditi vlado k pospešitvi priprave zakona za ločitev javnega in zasebnega zdravstva in odpravo dvojnih praks zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.

"Ta cilj smo dosegli, saj vlada za četrtek napoveduje vložitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki obravnava to tematiko. Prepričani smo, da bi brez našega zakona še vedno imeli na mizi zgolj obljube, napovedi in časovnice," so zapisali v sporočilu za javnost.

Dodali so, da vladni zakon posega tudi na druga kritična področja javnega zdravstva, ki jih s svojim predlogom niso odpirali. Menijo, da ima vladni predlog možnost, da celostno zaustavi procese načrtnega rušenja in izčrpavanja javnega zdravstva, ki potekajo na več nivojih.

"Navsezadnje zakon umikamo, ker so nas za to v preteklih dneh vztrajno prosile vse tri koalicijske stranke in nam ob tem odločno zagotovile, da bodo v državnem zboru, če bo treba, z dopolnili poskrbele, da bo vladni zakon dosledno in odločno razmejil javno in zasebno zdravstvo skladno z njihovimi predvolilnimi zavezami in koalicijsko pogodbo," so pojasnili v iniciativi.

Zapisali so, da so jim stranke Levica, SD in Gibanje Svoboda zagotovile, da "bomo kot najbolj odločni zaščitniki interesov zavarovancev in pacientov vključeni v proces dokončnega oblikovanja zakona v državnem zboru".

Ob tem poudarjajo, da z zadnjo različico vladnega predloga "nikakor nismo in ne moremo biti zadovoljni". V iniciativi so zato pripravili konkretna določila o vsebini zakona in pričakujejo, da jih bodo v poslanskih skupinah tudi javno podprli.

Poslanka Šetinc Pašek je za STA med drugim izpostavila, da bi eno od težav lahko predstavljalo uvajanje tako imenovanih dnevnih bolnišnic. Te bi bile, kot se nakazuje v predlogu vladnega zakona, v celoti namenjene zasebnikom, je dodala. "Kakor koli gledano pa je vladni predlog širši, kot je naš, in sistemsko poskuša rešiti problematiko zdravstvene dejavnosti ter sistemsko ločiti ključno anomalijo t. i. dvoživkarstva v javnih zdravstvenih ustanovah," je poudarila.

V Glasu ljudstva pričakujejo, da bo zakon uveljavil načelo neprofitnega dela z javnimi sredstvi tudi za koncesionarje (da se presežke javnih sredstev namenja za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje, ne za izplačevanje dobička) in da bo dodatno delo v javnih zavodih nagrajeno tako, da nagrade ne bodo spodbujale prenosa slabše plačanega dopoldanskega dela v bolje plačano popoldansko delo po podjemnih pogodbah.

Pričakujejo še, da bo ločnica med javnim in zasebnim jasna tudi pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev in da bo delo na vodilnih mestih oddelka oz. organizacijske enote javnega zdravstvenega zavoda nezdružljivo z dvojno prakso, saj gre za očiten konflikt interesov, ter da bo ločitev javnega in zasebnega sektorja izrecno uveljavljena tudi pri določilih o dnevnih bolnišnicah, so še zapisali v sporočilu.

V iniciativi so predlog novele, ki je predvideval odpravo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela, pripravili jeseni po kritikah sprememb, ki naj bi jih ministrstvo za zdravje vključilo v osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Takrat so ocenili, da spremembe odstopajo od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva, saj še naprej dovoljujejo delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih. Kordiš in Šetinc Pašek sta predlog novele nato v DZ vložila 17. septembra 2024.