STA novice / Leto 2025: Javni sektor vstopa v prenovljen plačni sistem (ozadje)

Vlada in sindikati javnega sektorja so po skoraj dveh letih v začetku novembra končali pogajanja, ki so pripeljala do podpisa kolektivnih pogodb oz. aneksov h kolektivnim pogodbam, sprejetja novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, kot tudi več uredb in aktov, kar je vse podlaga za uveljavitev sprememb plačnega sistema in predvidenih dvigov plač.

Zaradi določitve nekaterih novih delovnih mest in novih plačnih uvrstitev obstoječih so morali delodajalci v javnem sektorju spremeniti akte o sistemizaciji delovnih mest. Da bi javni uslužbenci lahko dobili plače po novem, pa morajo delodajalci z njimi skleniti še ustrezne anekse k pogodbam o zaposlitvi oz. nove pogodbe.

Zakonski rok za izdajo aneksov oz. pogodb se bo s 1. januarjem sicer iztekel, a stališče ministrstva za javno upravo je, da je bistveno, da bodo pogodbe oz. aneksi, čeprav z manjšo zamudo, podpisani še pravi čas, da bodo lahko javni uslužbenci povišano plačo prvič prejeli v februarju, torej ob izplačilu plač za januar.

Prenova plačnega sistema s plačnimi dvigi bo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Zvišanja plač ne bodo enaka za vse in tudi znotraj posameznega delovnega mesta so lahko velike razlike med najvišjim in najnižjim dvigom plače posameznega javnega uslužbenca, glede na število napredovanj, ki jih je ta že dosegel.

Po izračunu, ki ne vključuje plač funkcionarjev in direktorjev ter novih delovnih mest, se bodo javnim uslužbencem osnovne bruto plače do leta 2028 v povprečju dvignile za 23,4 odstotka oz. 416 evrov. Ob upoštevanju razlike do minimalne plače za tiste javne uslužbence, pri katerih je sedanja vrednost plačnega razreda pod minimalno plačo in prejemajo doplačilo do minimalne plače, pa je povprečni dvig osnovnih bruto plač 18,8 odstotka oz. 380 evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Povprečni dvig osnovnih bruto plač funkcionarjev je po navedbah ministrstva med 41 in 50 odstotki oz. med 1707 in 2072 evrov. V plačni skupini B (ravnatelji, direktorji, tajniki in drugi javni uslužbenci, ki opravljajo naloge poslovodenja) pa znaša povprečni dvig osnovnih bruto plač 41 odstotkov oz. 1417 evrov.

Nekateri do končnega povišanja v enem, drugi v šestih korakih

Pravico do višje plače bodo javni uslužbenci pridobili v največ šestih obrokih. Prvič bodo v javnem sektorju povišanje občutili februarja, ko bodo izplačane januarske plače. Zaposleni, pri katerih predvideno povišanje plače ne dosega 100 evrov, bodo upravičeni do celotnega dviga, ostali najmanj do 100 evrov oz. 12 odstotkov razlike celotnega povišanja.

Do drugega dviga bodo zaposleni, ki jim povišanje še ni bilo izplačano v celoti, upravičeni novembra z oktobrsko plačo. Če bo preostanek razlike povišanja nižji od 100 evrov, jim bo ta izplačana v celoti. Sicer bodo pridobili pravico do izplačila drugih 12 odstotkov razlike, a ne manj kot 100 evrov.

Še štirje plačni dvigi za tiste, ki bodo do njih upravičeni, so predvideni s 1. junijem in 1. decembrom 2026, s 1. julijem 2027 in 1. januarjem 2028. Poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta bodo pridobili pravico do izplačila višjih plač z začetkom novega mandata.

Po podatkih, ki so jih STA posredovali z ministrstva, bo v prvem obroku povišanje v celoti doseglo 5,9 odstotka javnih uslužbencev, skupaj z drugim obrokom 13,1 odstotka. V treh dvigih bo celotno razliko doseglo 21,6 odstotka, v štirih 29,8 odstotka in v petih 64 odstotkov.

Plačni razredi bližje skupaj, "enka je minimalka"

Na novi plačni lestvici bo razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih po tri odstotke, razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa bo ena proti sedem. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v višini 8821,04 evra bruto, v prvem plačnem razredu pa v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto.

Javni uslužbenci, ki se jim sedaj doplačuje razlika do minimalne plače, bodo v novem sistemu uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je najmanj enaka višini minimalne plače. Če bo javni uslužbenec s prevedbo uvrščen v prvi plačni razred in se bo minimalna plača v letu 2025 povišala, pa bo treba temu javnemu uslužbencu konec januarja, ko bo znan podatek o minimalni plači za leto 2025, izdati nov aneks, s katerim se ga bo uvrstilo v prvi plačni razred nad minimalno plačo za leto 2025. Skladno z novim zakonom namreč noben javni uslužbenec ne sme biti uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače, na spletni strani pojasnjuje ministrstvo.

V letu 2025 se plače ne bodo uskladile z inflacijo. Sicer pa je v novem sistemu po prehodnem obdobju, prvič v letu 2029, predvidena vsakoletna uskladitev plač v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.

Napredovanje ne bo več potekalo na podlagi letnih ocen, ampak bo veljal avtomatizem, pri čemer bo napredovanje hitrejše ob začetku kariere. Spremembe so predvidene tudi pri delovni uspešnosti, a naj bi se uveljavile po letu 2025. Vlada in sindikati se morajo namreč pred tem dogovoriti o novih kriterijih za izplačevanje delovne uspešnosti. Rok, ki so si ga za to postavili, je 31. december 2025.