STA novice / Leto 2025: Rast gospodarstva bo po napovedih zmerna (tema)

Za letos so domače in mednarodne ustanove Sloveniji sprva napovedovale več kot dvoodstotno rast, številke pa so proti izteku leta popravile navzdol in se gibljejo pri 1,4 oz. 1,5 odstotka. Med ključnimi razlogi za to je glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc navedel dvig stopnje varčevanja gospodinjstev nad tisto v letu 2019, učinek osnove zaradi dviga gospodarske rasti v 2023 glede na prvo oceno in stagnacijo izvoza blaga namesto pričakovanega odboja.

Eden ključnih razlogov za to pa so po njegovem tudi letošnje šibke investicije v stroje in opremo ter padec investicij v gradbeništvu. "V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji o rasti investicij za letos napovedujemo njihovo stagnacijo," so jeseni pojasnili na Umarju. Investicije države, ki so v deležu BDP med najvišjimi v EU, bodo letos medtem nekoliko višje kot lani in se bodo v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale, so takrat ocenili.

"Po hitrem popandemičnem okrevanju se je rast gospodarske aktivnosti letos umirila in bo po pričakovanjih najnižja po letu 2020," pa so pred dnevi navedli v Banki Slovenije. V prvem polletju je rast tekoče stagnirala, pri čemer so jo zavirale zlasti nižje investicije v gradbeništvu in neto izvoz. V tretjem četrtletju so bile gospodarske razmere ugodnejše, a je rast BDP ostala razmeroma šibka, takšna pa naj bi ostala tudi v zadnjem letošnjem četrtletju.

Za prihodnje leto analitiki ocenjujejo, da bo rast BDP znašala med 2,2 in 2,6 odstotka. Ivanc pričakuje, da bodo investicije v osnovna sredstva po letošnji stagnaciji narasle za 3,5 odstotka. Po letošnjem upadu naj bi prihodnje leto vrednost gradbenih del narasla za okoli devet odstotkov. Na to rast bodo po jesenskih navedbah Umarja vplivala tudi visoka investicijska aktivnost države, vključno z ureditvijo protipoplavne zaščite in obnove.

Pospešek z enega na tri odstotke Ivanc pričakuje pri izvozu. Okrepila se bo tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, so dodali na Umarju. Rast bo podpirala zasebna potrošnja, ki bo po navedbah Banke Slovenije temeljila na visoki zaposlenosti, rasti realnih dohodkov in postopno boljšem zaupanju. "Pričakujemo tudi krepitev izvoznega povpraševanja, kar bo hkrati spodbudno vplivalo na rast zasebnih investicij," so zapisali.

Inflacija se je po naglem letošnjem zniževanju ob koncu tega leta znova okrepila, kar se bo nadaljevalo tudi vsaj v prvih mesecih prihodnjega leta. "Na to bo vplivala zlasti rast cen hrane ter učinki osnove in nov sistem obračunavanja omrežnin pri cenah elektrike," so dejali v Banki Slovenije. Država bo morala ob tem po Ivančevih pričakovanjih na srednji rok ukrepe, ki jih je sprejela za zadrževanje cen, odpraviti. Poleg tega je bil letos po njegovih navedbah vpliv cen energentov na nižjo inflacijo zelo ugoden.

Banka Slovenije pričakuje, da bo inflacija v povprečju leta 2024 znašala dva odstotka, v letu 2025 pa 2,2 odstotka. Medtem so na Umarju jeseni povprečno inflacijo letos pričakovali v višini 2,1 odstotka, v prihodnjem letu pa precej višjo, in sicer v višini 3,3 odstotka. "Povprečna inflacija se bo ponovno povišala, predvsem zaradi izteka ukrepov, pa tudi dodatnih obdavčitev, denimo napovedane obdavčitve alkohola in sladkih pijač, ki bi inflacijo v tem letu zvišale za 0,1 odstotno točko," so pojasnili.

Tveganje za višjo inflacijo po navedbah centralne banke predstavlja morebitno stopnjevanje plačnih pritiskov kot posledica vztrajajoče tesnosti na trgu dela in morebitnih teženj po večji usklajenosti rasti plač v zasebnem in državnem sektorju. Na rast cen storitev, ki bo eden glavnih dejavnikov inflacije tudi v prihodnje, predvsem v povezavi z nadaljnjo rastjo plač, so opozorili tudi na Umarju.

Napovedi spremljajo tveganja zaradi geopolitičnih napetosti, ki se povečujejo po najavi protekcionističnih politik novega predsednika ZDA Donalda Trumpa. "Tveganje predstavlja uvedba carin ZDA na določene proizvode držav, s katerimi imajo trgovinski primanjkljaj, selitev dela proizvodnje v ZDA, okrepitev cenovnih pritiskov na evropskem trgu, pri čemer bi krepitev ameriškega dolarja uvedbo carin kompenzirala le delno," je dejal Ivanc. Negotovosti vnašajo še vojna v Ukrajini in gibanje svetovnih cen surovin, je dodal.

"Rast zunanjega povpraševanja bi lahko prav tako omejevali pritiski na konkurenčnost evrskega območja in morebitna trajno šibka rast aktivnosti v slovenskih glavnih trgovinskih partnericah. Podobni strukturni izzivi so prisotni tudi v domačem gospodarskem okolju, kar bi lahko preko nižje rasti produktivnosti v napovednem obdobju manjšalo gospodarsko rast in večalo inflacijo," so opozorili na Banki Slovenije.

Na Umarju so izpostavili še, da je negotovost v evrskem območju in v Sloveniji povezana z morebitno trdovratnostjo inflacije, kar bi vodilo k dlje časa povišanim obrestnim meram ter s tem negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost in finančno stabilnost. V domačem okolju je povezana še z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva, sposobnostjo izvajanja načrtovane visoke investicijske aktivnosti države, tempom izvajanja popoplavne obnove ter črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami," so zapisali.

Napovedana rast slovenskega gospodarstva pa bo še vedno precej višja od napovedi za evrsko območje. Zadnjo oceno je dala Evropska centralna banka, ki državam v območju evra napoveduje 1,1-odstotno rast, medtem ko je Evropska komisija novembra pričakovala 1,5-odstotno rast. A dohitevanje Slovenije evrskega povprečja se bo odvijalo precej počasneje, kot daje vtis razlika v rasti.

"V minulih osmih letih je bila realna rast v Sloveniji približno 3,2-odstotna, okoli 2,5-odstotna v naslednjem triletnem obdobju je razumna. Rast bo višja kot v EU, a za Slovenijo je pomembno, kako hitro dohitevajo povprečje EU države, ki so na primerljivi ravni razvoja," je pojasnil Ivanc. V preteklosti se je stopnja zmanjševanja zaostanka Slovenije za povprečjem EU zniževala, Ivanc pa meni, da se bo to sedaj odvijalo nekoliko počasneje.