STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta v znamenju obnove po avgustovskih poplavah. Zaradi tega bodo prihodnje leto za milijardo evrov višji načrtovani odhodki, in sicer bodo ob 14 milijardah evrov prihodkov znašali 16,2 milijarde evrov. Za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov.

Vlada je sprejela predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025. Ta med drugim določa, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bodo usklajevali. Enako velja za usklajevanje skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine. Glede pokojnin je določeno, da se akontacija redne uskladitve v letu 2024, predvidene februarja, opravi že januarja.

Vlada je sprejela predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024. Z njim se z namenom zagotovitve ustreznega obsega izdatkov za financiranje sanacije škode po poplavah in plazovih, višje uskladitve pokojnin od predvidenih v finančnem načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter obveznosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zvišujejo zgornje meje izdatkov sektorja država, občin ter pokojninske in zdravstvene blagajne.

Z namenom zagotavljanja ustreznega obsega izdatkov po poplavah in plazovih je sprejela tudi predlog sprememb javnofinančnega okvira za obdobje od 2024 do 2026. Z njim se bodo za leto 2024 povečale zgornje meje izdatkov sektorja država, državnega proračuna, občin ter zdravstvene blagajne. Javnofinančni primanjkljaj bo namesto 2,8 odstotka BDP znašal 3,8 odstotka BDP.

Vlada je obravnavala poročilo o davčnih izdatkih v letu 2021. V njem je zapisano, da se obseg neposredno dodeljenih spodbud v obliki oprostitev in vračil davkov povečuje, in sicer se je znesek davčnih izdatkov glede na leto 2020 povečal za deset odstotkov na 2,6 milijarde evrov oz. 4,9 odstotka BDP.

Vlada se je seznanila s poročilom Finančne uprave RS o stanju in gibanju davčnega dolga. Na dan 31. december 2022 je davčni dolg za vse blagajne javnega financiranja znašal približno 896 milijonov evrov. To je 22 milijonov evrov oz. 2,4 odstotka manj kot leto prej. Zniževanje davčnega dolga se nadaljuje že devet let.

Vlada je direkciji za infrastrukturo zagotovila sredstva sklada proračunske rezerve v skupni višini šest milijonov evrov za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi, ki so potrebni zaradi odprave posledic neurij v času do začetka avgusta 2023, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Določila je besedilo predloga resolucije o jedrski in sevalni varnosti za obdobje 2024-2033. Gre za programski dokument, ki določa temeljno usmeritev in dolgoročno zavezanost države jedrski in sevalni varnosti, njena vsebina pa upošteva temeljne standarde Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), so pojasnili na vladi.

Seznanila se je tudi z informacijo o obveščanju uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o preseženih ostankih pesticidov v živilih. Pri breskvah iz Srbije in slivah iz Poljske so bili vzorci odvzeti v okviru rednega programa vzorčenja, je pojasnila uprava in napovedala, da bo v nadaljevanju spremenila protokol obveščanja potrošnikov o neskladnih in nevarnih živilih ter sprejela ukrepe glede skrajšanja časa izvedbe analiz vzorcev živil.

S sklepom je vlada tudi določila povprečne deleže odpadnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v smeteh za leta 2023, 2024 in 2025 za proizvajalce, ki dajejo na trg v Sloveniji plastične proizvode za enkratno uporabo. Za določitev deležev je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo preko javnega naročila izbralo laboratorij, ki ima pridobljeno akreditacijo za vzorčenje odpadkov.

Vlada je sprejela spremembe programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti 2021-2024, ki jih je predlagalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Osnova za spremembo programa sta spremembi proračunov za leti 2023 in 2024.

Seznanila se je z informacijo o poteku priprave skupne kandidature slovenskega Biosfernega območja Julijskih Alp in italijanskega Biosfernega območja Julijsko predgorje za vzpostavitev Čezmejnega biosfernega območja pri Unescovem Programu človek in biosfera (MAB). Predlagano čezmejno biosferno območje MAB Julijske Alpe bi nastalo z združitvijo območij na slovenski strani Biosferno območje Julijske Alpe in na italijanski strani Biosferno območje Julijske predgorje.

Vlada je sprejela tudi akcijski načrt za izvajanje strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. Izvajalo se bo 57 posameznih ukrepov, ki so razporejeni do leta 2030 in jih izvajajo različni resorji. Eden ključnih ciljev Strategije je spremeniti način razmišljanja v družbi, kar pomeni (znova) vzpostaviti spoštovanje in odnos do hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo, so zapisali.

Vlada je imenovala Majo Čepin za vršilko dolžnosti generalne sekretarke in Mojco Aljančič za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, in sicer od 30. septembra do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Prav tako je imenovala Ašo Rogelj za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata za regionalni razvoj na tem ministrstvu. Rogelj bo delo opravljala do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

Imenovala je tudi več direktorjev direktoratov na ministrstvu za digitalno preobrazbo. S 1. oktobrom je Kristino Valenčič imenovala za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo. Prav tako je z oktobrom imenovala Boštjana Sporna za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za digitalno infrastrukturo ter Matjaža Obštetarja za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za podporo uporabnikom. Vsi trije so imenovali do imenovanja generalnega direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ za šest mesecev.

Vlada je s 1. oktobrom imenovala Dragana Petrovića za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja na inšpektoratu za informacijsko družbo, in sicer do imenovanja glavnega inšpektorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ do 31. marca 2024.

Vlada je spremenila sklepa o razrešitvi in imenovanju članov ter namestnikov članov v Ekonomsko-socialni svet. Razrešila je Danijela Bešiča Loredana, Tadeja Ostrca in Urbana Kodriča ter imenovala državno sekretarko na ministrstvu za javno upravo Mojco Ramšak Pešec in državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Marjana Pintarja.

Vlada je iz meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, razrešila nekdanjega infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca in ga zamenjala z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Hinka Šolinca bo nasledil Danijel Levičar, nekdanjega krškega župana Mirana Stanka pa aktualni župan Janez Kerin.