STA novice / Vlada potrdila predlog četrte pokojninske reforme v samostojni Sloveniji (kronologija)

1. aprila 1992 - Veljati je začel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je slovenska skupščina sprejela 5. marca 1992. Po končanih prehodnih obdobjih je moral biti moški od 1. januarja 1998 za starostno upokojitev star 58 let, ženska pa 53 let. Moški je moral imeti 40 let pokojninske dobe in ženska 35.

Po končanih prehodnih obdobjih se je lahko moški od 1. januarja 1997 starostno upokojil tudi, če je bil star 63 let, ženska pa 58 let. Oba sta morala imeti 20 let pokojninske dobe. Prav tako je bila možna starostna upokojitev z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, vendar je moral biti moški v tem primeru star 65 in ženska 60 let.

Starostna pokojnina se je odmerila od mesečnega povprečja plač, ki jih je posameznik dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja. Za odmero starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe pri moških oziroma za 35 let pri ženskah pa je bilo določenih 85 odstotkov pokojninske osnove.

1. januar 2000 - Veljati je začel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je DZ sprejel 10. decembra 1999 s 50 glasovi za in 19 proti. S socialnimi partnerji je bil usklajen. Moški se je lahko starostno upokojil, če je bil star 58 let in je imel 40 let pokojninske dobe. Tudi za žensko je bila zahtevana starost 58 let, a šele po končanih prehodnih obdobjih. Zahtevana pokojninska doba pa se je za žensko po končanih prehodnih obdobjih zvišala na 38 let.

Moški se je lahko starostno upokojil tudi, če je imel 63 let in 20 let pokojninske dobe oziroma 15 let zavarovalne dobe. Ženska je morala biti za upokojitev z 20 leti pokojninske dobe stara 61 let, za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe pa 63 let.

Starostna pokojnina se je odmerila od mesečnega povprečja plač, ki jih je posameznik dobil v katerih koli zaporednih 18 letih zavarovanja. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za moške za 40 let pokojninske dobe je v letu 2012 znašal 76,5 odstotka. Vendar pa je bilo treba zato, da so bile plače iz preteklih obdobij primerljive s plačo iz koledarskega leta pred letom, v katerem je zavarovanec uveljavljal pravico do pokojnine, te plače ustrezno predhodno ovrednotiti z valorizacijskimi količniki. Ti so se določili tako, da niso upoštevali samo gibanja povprečnih mesečnih plač, ampak tudi gibanje pokojnin po sklepih o uskladitvah pokojnin od 1. januarja 1991 dalje. Valorizacijski količniki so zato padali, s tem pa tudi višina pokojnin.

Zakon je ob tem prinesel možnost za individualno in kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

1. januar 2013 - Začel je veljati zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je DZ sprejel 4. decembra 2012 s 76 glasovi za in nobenim proti. Usklajen je bil tudi s socialnimi partnerji.

Upokojitveno starost je tako za moškega kot za žensko postopno zvišal na 65 let. Starostno se lahko upokojita, če imata najmanj 15 let zavarovalne dobe. Prav tako se lahko starostno upokojita, če sta stara 60 let in imata 40 let pokojninske dobe brez dokupa, torej dobe, v kateri ni denimo dokupljenih let. Kdor pa je dopolnil starost 60 let in ima 40 let pokojninske dobe, v kateri so tudi dokupljena leta, se lahko upokoji predčasno.

Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je posameznik dobil v katerih koli zaporednih 24 letih zavarovanja. Odmerni odstotek za moškega za 40 let pokojninske dobe je bil določen pri 57,25 odstotka, kar je po pojasnilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije le matematični preračun 78 odstotkov, kolikor bi po pokojninskem zakonu iz leta 1999 znašal leta 2013. Valorizacijski količnik je namreč za leto pred letom upokojitve po zakonu iz leta 2012 vedno ena, medtem ko je leta 2012, ko je veljal še prejšnji zakon, znašal 0,732.

Odmerni odstotek za žensko za 40 let pokojninske dobe je za obdobje od leta 2013 do 2016 znašal 64,25 odstotka, nato pa bi bil po prehodnem obdobju 60,25 odstotka. Še pred iztekom prehodne ureditve je 1. januarja 2020 začela veljati novela zakona, ki je prinesla postopno izenačitev odmernega odstotka za ženske in moške na 63,5 odstotka. Kasnejše spremembe zakona so to izenačevanje še pohitrile. Tako je od leta 2023 za moškega in žensko za 40 let pokojninske dobe določen enak odmerni odstotek v višini 63,5 odstotka.

predvidoma 1. januar 2026 Začela naj bi veljati novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katere predlog je danes potrdila vlada. Po predlogu, ki je usklajen s socialnimi partnerji, bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno zviševala, tako da bi od leta 2035 za tiste s 40 leti pokojninske dobe znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let.

Obdobje za izračun pokojninske osnove bi se od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bi vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin, pri katerem zdaj upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pa bi bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Tako bi leta 2040 delež rasti plač upoštevali le še v 20 odstotkih, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih.

Predvidena je tudi božičnica, ki bi bila prvič izplačana že novembra letos.