STA novice / Pred nadaljevanjem pogajanj o plačni reformi sindikalna stran z več pomisleki (ozadje)

Pogajalci so se na centralnih pogajanjih nazadnje sestali 24. februarja, ko so se dogovorili, da se prihodnjič srečajo sredi marca, ko naj bil pripravljen predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

A se je dogovorjena časovnica zamaknila, saj je vlada izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah sprejela šele 17. marca.

Vlada je vladni pogajalski skupini naložila več usmeritev, ki jih mora upoštevati v pogajanjih. Pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij naj bi se tako obravnavala skupaj s pogajanji o drugih vsebinah, in sicer o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, letnem dopustu in prenovi poklicnega zavarovanja.

Zamik uveljavitve nove plačne lestvice

Ključna sprememba med izhodišči, ki jih je sprejela vlada, in tistimi, ki ji je vladna pogajalska stran sprva predstavila sindikatom in javnosti, je v zamiku implementacije nove plačne lestvice.

Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice bi se na novo lestvico praviloma prevedli leto pozneje, kot je bilo predvidoma sprva, in sicer s 1. januarjem 2025, del plačnih razredov bi se prevedel leta 2026, zadnji bi pa na vrsto prišli plačni razredi funkcionarjev v letu 2027.

Vzporedno s pogajanji o plačni reformi, del katere bo tudi oblikovanje plačnih stebrov, pa bodo, kot je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, potekala tudi pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij znotraj trenutne plačne lestvice.

A bodo sorazmerja odpravili pod pogojem, da bodo hkrati dogovorili tudi vse elemente plačne reforme, je v tednu pred nadaljevanjem pogajanj poudarila ministrica. Vlada je namreč sprejela načelo, da "dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič".

Kot je napovedala, bo v ponedeljek sindikatom dala v podpis dogovor, da se pogajajo o vsem, ne samo o posameznih vsebinah. "Sindikati nenazadnje ščitijo pravice, ki so lahko upravičene ali ne. Interes na nasprotni strani je lahko drugačen kot interes vlade, ki gleda na sistem kot celoto in ga želi narediti čim bolj učinkovitega in pravičnega," je dejala.

Sindikati presenečeni nad spremenjenimi izhodišči, pričakujejo pojasnila

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za STA opozoril, da ima lahko načelo, da mora biti vse dogovorjeno, tudi negativen učinek. Po njegovi oceni je to zelo tvegana politika, ki ima za vlado neko varno zagotovilo, da se bodo o vsem dogovorili, za zaposlene pa lahko pomeni, da ne bo obveljalo nič, ker se o nekaterih stvareh ne bodo mogli dogovoriti.

Opozoril je tudi, da je pri izhodiščih za pogajanja še precej nejasnosti, zato bodo v ponedeljek od vlade zahtevali jasne odgovore. "Šele potem bomo staknili glave in se do teh izhodišč tudi v celoti opredelili, kajti pred tem nima smisla ugibati, kaj je 'pesnik' želel povedati," je dejal.

Tudi v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so negativno presenečeni nad spremenjenimi izhodišči. Niso optimistični, da so na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.

Ne zdi se jim sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače iz naslova že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že sedaj, medtem ko bi preostali, še zlasti najnižje plačani, morali na odpravo nesorazmerij čakati nadaljnje leto ali leto in pol.

Ocenjujejo tudi, da s predlogi iz izhodišč ne bo mogoče doseči ciljev, ki si jih je pri reformi zadala vlada, kot so ohranitev transparentnosti in javnofinančne obvladljivosti plačnega sistema, večja variabilnost in večja privlačnost sistema za mlade.

Časovnica natrpana, a po oceni ministrice izvedljiva

Denar za reformo bi vlada zagotovila iz proračuna, del ga želijo dobiti tudi iz zamrznitve izplačila redne delovne uspešnosti z naslednjim letom, za katero letno odštejejo okoli 100 milijonov evrov. Koliko bi reforma stala v celoti, ministrica sicer še vedno ne razkriva.

Štrukelj ob tem opozarja, da napoved zamrznitve delovne uspešnosti zagotovo ne vodi "v izrazito motivacijsko vzdušje, ki naj bi zavladalo med javnimi uslužbenkami in uslužbenci". Tudi v Počivalškovi skupini se jim ta predlog zdi eden najbolj problematičnih.

V sindikatih ob tem dvomijo, da se jim bo o vsem uspelo dogovoriti do 30. junija. Vlada naj bi namreč predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico v zakonodajni postopek vložila najpozneje julija. Ministrica na drugi strani ocenjuje, da je časovnica resda natrpana, a ni nemogoča.