STA novice / Volivci na referendumu zavrnili zakon o dodatku k pokojninam umetnikov (zbirno)

Volivci so na današnjem referendumu odločali o uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je pripravila vlada, referendum pa je s podpisi volivcev zahtevala SDS. Po delnih neuradnih rezultatih Državne volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovnicah je proti zakonu glasovalo 403.153 volivcev oziroma 92,52 odstotka volivcev, za njegovo uveljavitev pa se jih je izreklo 32.597 oziroma 7,48 odstotka. Volilna udeležba je bila 25,93-odstotna.

Predsednik SDS Janez Janša je izid referenduma označil za zmago razuma in "tistega dela volilnega telesa v Sloveniji, ki se zaveda, da se država v času mandata sedanje koalicije giblje v napačno smer". Meni, da je vladna koalicija na današnjem glasovanju dobila dve klofuti, prvo, ker je bil zavrnjen "sramoten zakon, s katerim se je želelo neupravičene privilegije dodeliti zgolj peščici na podlagi odločanja nekega političnega telesa", drugo klofuto pa so dobili predstavniki izvršilne oblasti, ki so pozivali k bojkotu.

"Vsaka vlada bi po takšni dvojni klofuti sama odstopila. Dvomim sicer, da bo prišlo do tega premisleka," je dejal. Ob tem je dodal, da je v rokah slovenskega volilnega telesa, da na "takšno reakcijo oziroma nereakcijo odgovori na naslednjih volitvah, ki bodo v vsakem primeru prej kot v roku enega leta".

Napovedal je, da bo SDS vztrajala pri predlogu, da se odpravi obstoječi zakon o dodatkih k pokojninam umetnikov. Oceno koalicije. Ocene, da je referendumski izid uspeh koalicije, ker je 75 odstotkov volilnega telesa ostalo doma, pa je Janša komentiral, da bi po tej logiki v SDS lahko razglasili zmago na zadnjih državnozborskih volitvah, ker bi k rezultatu šteli tudi tiste, ki niso glasovali za Svobodo in so ostali doma. "Takšno tolmačenje volilnih rezultatov ali referendumskih rezultatov je skregano z vsako logiko," je ocenil.

Predsednik vlade Robert Golob je namreč v prvem odzivu po referendumski zavrnitvi vladnega zakona navedel, da se tri četrtine volilnih upravičencev ni odzvalo na klic desnice, tistih, ki so zakonu nasprotovali, pa ni niti za četrtino. "S svojimi lažmi in manipulacijami desnica večine ni prepričala," je ocenil.

"Ta referendum v resnici ni nič drugega kot interno preštevanje desnice za skoraj sedem milijonov javnega denarja," je v odzivu za STA navedel premier in predsednik Gibanja Svoboda, ki je v referendumski kampanji pozivalo k bojkotu referenduma.

Podobno je tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko poudarila, da je bil referendum namenjen preštevanju glasov na desnici. "Samo za to gre, mimogrede pa je še malo popljuvala umetnike, kulturnike, stranko Levica in vlado," je dejala v izjavi za medije. Prepričana je tudi, da manever SDS ni bil uspešen, da torej rezultat referenduma ni "ne" obstoječi oblasti. Obenem je ocenila, da poziv dela koalicije k bojkotu ni bil napaka. Kulturnikov nima nihče pravice poniževati, kot jih je stranka SDS, je bila kritična Vrečko.

Vrečko meni, da je SDS že začela kampanjo pred državnozborskimi volitvami naslednje leto, za katere je ocenila, da bodo redne. Izkazalo se je, je dejala, da ima SDS podporo okoli 20 odstotkov. Vrečko si želi, da se predvolilni obračun ne bi spet bil na hrbtih najšibkejših, na hrbtih umetnosti in dela umetnikov.

Glede politične odgovornosti pa je dejala, da jo je izpolnila s tem, ko so pripravili sedanji zakon, k čemur jo je pozivalo računsko sodišče in drugi. "Svoje sem naredila, zavrnila pa ga je desnica z vsemi lažmi, podtikanji in manipulacijami," je poudarila.

V SD, ki edina od vladnih strank ni pozivala k bojkotu k referendumu, se na izid referenduma še niso odzvali in se bodo predvidoma v ponedeljek.

Predsednik opozicijske NSi Matej Tonin pa je ob referendumski zavrnitvi zakona dejal, da je demokracija zmagala nad bojkotom, h kateremu so pozivali v vladnih vrstah. Rezultat je po njegovi oceni tudi začetek konca vlade Roberta Goloba. "Od tu dalje bo vse lažje, zmaga desnosredinske vlade je mogoča, spremembe so mogoče, stvari se bodo začele spreminjati. Ta rezultat je vsem v desnosredinskem bloku vlil veliko upanja," je zatrdil prvak NSi. Kot je dejal, bi pričakoval odstop ministrice za kulturo Vrečko. Četudi meni, da je na tem mestu odgovornost predsednika vlade večja, pa Tonin pravi, da ni tako naiven, da bi verjel, da bi bil premier sposoben prevzeti politično odgovornost in odstopiti.

V zunajparlamentarnih strankah, organizatorkah kampanje, ki so nasprotovale zakonu o dodatku k pokojninam umetnikov, v izidu referenduma med drugim vidijo klic po družbeni pravičnosti in kritiko vladajoče politike. Do te so kritični tudi Pirati, ki sicer kot zagovorniki zakona rezultat obžalujejo. V stranki Fokus menijo, da volivci niso zavrnili umetnosti, ampak dvoličnost politike, ki pozablja na najbolj pomoči potrebne. V SLS odločitev razumejo kot sporočilo, da mora politika temeljiti na pravičnosti in ne na sistemu privilegijev. Za Glas upokojencev pa je rezultat klic po družbeni enakosti, solidarnosti in spoštovanju. Pirati menijo, da sta vlada in opozicija pokazali, da institut referenduma razumeta zgolj kot orodje za doseganje lastnih političnih ciljev. Demokrati pa so ocenili, da so ljudje množično glasovali proti vladi.

Po mnenju predsednice Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenke Badovinac je bil današnji referendum manipulativno orodje v predvolilnem boju ter izraba čustev ljudi, njihovih potreb in želja, da bi imeli boljše življenje. Rezultat referenduma ne spremeni ničesar glede dodatkov umetnikom, saj je bil "cilj referenduma predvsem usmerjen proti aktualni vladi", je dejala v izjavi za STA. Prav tako je bil referendum po njenem mnenju sklican tudi z namenom očrniti sceno sodobne umetnosti v Sloveniji.

Po besedah direktorja podjetja Valicon in analitika javnega mnenja Andraža Zorka je SDS na referendumu dosegla svoj cilj in uspešno preštela glasove podpore. Zorko sicer kljub uspehu SDS meni, da so v največji opozicijski stranki pričakovali več, saj so tudi na svojih letakih pozivali, da gre tudi za glasovanje o Golobovi vladi. Političnih posledic za vladno koalicijo Zorko ne pričakuje. Bo pa v mesecih do volitev polarizacija še bolj izrazita, volitve prihodnje leto pa zelo zanimive in rezultat bistveno bolj napet oziroma tesen, kot je bil pred tremi leti, je dejal za STA.

Za zavrnitev zakona je moral biti poleg večinske volje tistih, ki so se udeležili referenduma, potreben tudi zavrnitveni kvorum, po katerem mora proti zakonu glasovati vsaj petina vseh volivcev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev, teh je 1.692.455, je to 338.491 volivcev. Številka sicer še ni dokončna, po referendumski nedelji bo namreč ministrstvo za notranje zadeve še pripravilo podatke o številu volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja, in tistih, ki so v tem času volilno pravico še pridobili. A vpliva na rezultat ni pričakovati.

Zakon o dodatku k pokojninam umetnikov so volivci na današnjem referendumu zavrnili v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj, kjer je proti njemu glasovalo 94,43 odstotka volivcev. Referenduma se je največ volivcev udeležilo v volilni enoti Celje, in sicer več kot 28 odstotkov, najmanj pa v volilni enoti Postojna, in sicer manj kot 22 odstotkov.

Zavrnitveni kvorum, ki velja od ustavnih sprememb leta 2013, je bil na tokratnem referendumu dosežen tretjič, pred tem so volivci leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa novelo zakona o vodah.