STA novice / Fiskalni svet svari pred ukrepi v smeri dodatne slabitve javnih financ

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih treh četrtletjih lani z 2,4 odstotka BDP približno za polovico manjši kot v enakem obdobju leta 2021. Ključni razlog za to je precej manjši učinek izdatkov za blaženje posledic epidemije covida-19, je v najnovejši oceni javnofinančnih in makroekonomskih gibanj zapisal fiskalni svet.

A kot je opozoril, predvidena gospodarska gibanja in ukrepi ekonomske politike slabšajo obete za letos, ko naj bi bil primanjkljaj v Sloveniji glede na napovedi Evropske komisije med najvišjimi v EU. Dodal je, da so pribitki za slovenske državne obveznice v zadnjih mesecih višji od tistih za primerljive države, ter zapisal, da višanje plač v javnem sektorju brez sprejemanja ukrepov, ki bi nevtraliziral njihov vpliv na saldo, med drugim slabša strukturni položaj javnih financ.

Zagotovitev učinkovite in vzdržne javnofinančne politike se zdi zato fiskalnemu svetu ob številnih negotovostih v makroekonomskem okolju, predvidenih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU in dolgoročnih izzivih ekonomske politike izjemno pomembna. Zato bi se morali do uvedbe napovedane reforme plač v javnem sektorju vsi deležniki izogibati rešitev, ki bi vodile v dodatno povišanje stroškov dela glede na stanje pred sprejetjem proračunskih dokumentov za leto 2023.

Primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal 2,4 odstotka BDP in bil skladno s pričakovanji za odstotno točko nižji od projekcij. Visoka investicijska aktivnost je kljub okrepljeni rasti prihodkov prispevala k največjemu primanjkljaju občin po letu 2010. Primanjkljaj zdravstvene blagajne je bil najvišji doslej, glede izdatkov pokojninske blagajne pa je fiskalni svet zapisal, da so jih diskrecijski ukrepi skupaj z redno uskladitvijo pokojnin povečali skoraj za pol milijarde evrov.

Nižji lanski proračunski primanjkljaj od napovedanega po oceni fiskalnega sveta odpira razmeroma obsežen prostor za ukrepanje v tem letu. To po zaključku obdobja epidemije, v katerem so bile številne skupine prebivalstva deležne dodatkov k rednim dohodkom, ter ob visoki inflaciji, za soočanje s katero vlada sicer izvaja obsežne, a pretežno neciljane ukrepe, veča pričakovanja proračunskih uporabnikov glede spodbud ekonomske politike tudi v prihodnje, je zapisal.

Po teh ocenah so učinki dosedanjih dogovorov glede plač v javnem sektorju še v okviru zmožnosti sprejetih proračunskih dokumentov za letos, a manevrskega prostora za dodatne dogovore ni več. Zavedati se je namreč treba, da so nekatere večje komponente proračuna, ki niso fleksibilne, v letošnjem proračunu podcenjene. Fiskalni svet tako pričakuje, da bo verjetni rebalans pripravljen bolj realistično kot lani, vendar se ob tem meje najvišjih dovoljenih izdatkov ne bi smele dodatno višati.