STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Ker so epidemiološke razmere v Sloveniji slabe in skoraj polovica bonov za izboljšanje položaja v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi še ni bila unovčena, se je vlada odločila za njihovo podaljšanje. Koristiti jih bo mogoče ne le do konca letošnjega decembra, pač pa do 30. junija 2022. T. i. bone21 so prejeli vsi prebivalci s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 30. junij, unovčiti pa jih je mogoče za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Odrasli so prejeli dobroimetje v informacijskem sistemu finančne uprave v višini 100 evrov, mladoletni pa 50 evrov.

Vlada je s položaja direktorice Slovenske turistične organizacije (STO) razrešila Majo Pak, ki je novembra odstopila, in za v. d. direktorice s 6. decembrom do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, imenovala Ilono Stermecki.

Vlada je sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2021, po katerem bo sklad prejel dodatnih 71,8 milijona evrov za izvajanje ukrepov. Dodatna sredstva bodo med drugim namenjena za kreditiranje okoljskih naložb, subvencije za ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter za trajnostno gradnjo stavb.

Vlada je tudi sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Eko sklada, za nekaj manj kot 59.000 evrov. Povečanje namenskega premoženja bo namenjeno kreditiranju različnih okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov, predvsem naložb v ukrepe obnovljivih virov energije z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Vlada je določila besedilo predloga dopolnitve zakona o fiskalnem pravilu, s katerim bi odpravili pravno praznino in omogočili nemoteno delovanje fiskalnega sveta v primeru, da novi njegovi člani še ne bi bili imenovani, dotedanjim članom pa bi potekel mandat.

Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila projekt Žaga Otiški vrh in mu s tem odobrila sofinanciranje upravičenih stroškov v višini 2,19 milijona evrov. Projekt žage na Otiškem vrhu vodi koroško lesnopredelovalno podjetje Lesoteka, ocenjen pa je na okoli 15,26 milijona evrov.

Vlada je odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem določila kot objekt državne infrastrukture. Na podlagi tega bo Uprava RS za jedrsko varnost izdala odločbo, s katero bo odlagališču določila status objekta državne infrastrukture. Kot je direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Sandi Viršek novembra v Krškem povedal medijem, so v zadnji fazi pridobivanja potrebne dokumentacije in izbora izvajalcev, gradbeno dovoljenje pričakujejo v kratkem, tako da bi lahko gradnja odlagališča stekla v začetku prihodnjega leta. Investicija je ocenjena na 194 milijonov evrov. Po navedbah vlade bo odlagališče predvidoma obratovalo do leta 2058, njegovo zapiranje je predvideno v letu 2059, nato pa bo sledilo obdobje dolgoročnega nadzora, ki bo trajalo 300 let.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrstila projekt izgradnje čistilne naprave v občini Radenci. Vrednost celotne investicije je 3,7 milijona evrov, gospodarsko ministrstvo jo bo v letih 2021 in 2022 sofinanciralo s po enim milijonom evrov.

Vlada je izdala spremenjeno uredbo o ukrepu dobrobit živali iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 v letu 2021. Sredstva za ukrep dobrobit živali v letošnjem letu se zvišujejo s 7,4 milijona na 7,7 milijona evrov. Po prvih ocenah Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja namreč vsota zahtevkov za ukrep, vloženih v okviru kampanje oddaje zbirnih vlog v letu 2021, presega višino sredstev, načrtovanih v veljavni uredbi za leto 2021.

Vlada je sprejela sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2022. Priliv iz naslova vodnega povračila, ki ga plačujejo imetniki vodne pravice, bo po ocenah leta 2022 znašal okoli 31 milijonov evrov.

Sprejela je tudi sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2022. Višina plačila za koncesijo, ki je ena od spremenljivk formule za izračun plačila za koncesijo, za 1000 litrov stekleničene podzemne vode za leto 2022 znaša 1,506 evra, potem ko je za leto 2021 znašala 1,381 evra.

S sklepoma je tudi določila povprečno letno cene toplote za 1 megajoul toplote za leto 2022 (znašala bo 0,022 evra, potem ko je za leto 2021 0,026 evra), ki je ena od spremenljivk v formuli za izračun višine plačila za koncesijo za rabo termalne vode za potrebe kopališč in ogrevanja, ter faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za potrebe kopališč in ogrevanje za leto 2022 (znašal bo 0,5). Določitev slednjega je potrebna za izračun višine plačila za koncesijo; za leto 2022 je predviden skupni priliv v višini 1,14 milijona evrov.

Vlada je izdala uredbo o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji družbi Kovis za rabo podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač, koncesionar je lani podal predlog za sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe, ter uredbo o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji družbi Segrap za rabo vode za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci. Oba koncesionarja sta predlagala sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe.

Sprejela je sklep o sklenitvi tretjega aneksa z družbo SŽ-Infrastruktura k pogodbi o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030. Aneks se nanaša na povračilo stroškov prevoznikov, ki so nastali zaradi izvajanja investicijskih del na železniški infrastrukturi. Za povračilo teh stroškov, ki so jih imeli prevozniki zaradi ovir v prometu v letih 2018-2020 bo s sklepom vlade v veljavni načrt razvojnih programov 2021 do 2024 uvrščen projekt Nadomestila zaradi ovir v prometu na JŽI 2018-2020. Vrednost projekta je 66,16 milijona evrov, in sicer je v letu 2021 predvidenih za šest milijonov evrov izplačil, v letih 2022, 2023, 2024, 2025 in 2026 pa okoli 12 milijonov evrov letno.

Vlada je potrdila načrt izvedbe celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije prek prehoda na krožno gospodarstvo. Projekt sestavljajo aktivnosti dveh stebrov, in sicer aktivnosti za podporo končnim prejemnikov v gospodarstvu pri uvajanju inovativnih krožnih poslovnih modelov in produktov ter podpornih aktivnosti za krepitev sposobnosti vseh relevantnih deležnikov za krožno gospodarstvo.

Vlada je kot skupščina družbe 2TDK odločila, da se osnovni kapital družbe poveča za 169 milijonov evrov, tako da bo znašal okoli 316,1 milijona evrov. Znesek povečanja je v skladu z investicijskim programom družbe 2TDK, ki je bil v letošnjem letu noveliran.

Kot skupščina družbe Borzen je sprejela sklep o soglasju direktorju družbe, da k sklenitvi pogodbe o okvirnem kreditu pristopi kot solidarni porok družbi BSP do višine glavnice 1,75 milijona evrov z morebitnimi stranskimi obveznostmi ter da Borzen za svoje obveznosti do bank zavarovanje banki izroči bianco menice. Za revidiranje računovodskih izkazov Borzena za poslovna leta 2021, 2022 in 2023 je imenovala družbo BDO Revizija, ki je bila izbrana na podlagi javnega razpisa.

Kot skupščina distribucijskega operaterja električne energije SODO je sprejela dolgoročni strateški načrt poslovanja SODO za obdobje 2022-2026, na katerega je nadzorni svet družbe 23. septembra podal pozitivno mnenje.

Vlada je ustanovila medresorsko delovno skupino za umeščanje železniških projektov v prostor. Vodil jo bo državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič, v njej pa bodo še državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej in generalni direktor direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance Aleksander Nagode.

Vlada je soglašala, da družba TPV - IN posluje kot invalidsko podjetje.