STA novice / Komisija DZ za zagotovitev manjkajočih sredstev za uskladitev pokojnin leta 2022

Komisija DZ je oba sklepa sprejela na današnji nujni seji, sklicani na zahtevo SAB. Sedem poslancev je bilo za, štirje pa proti.

SAB skrbi, da bo aktualna vlada v letu 2022 nižala pokojnine, saj rast odhodkov pokojninske blagajne za 0,8 odstotka v letu 2022 ne bo zadoščala niti za pokritje pokojnin, do katerih bodo upravičeni novi upokojenci. Še toliko manj bo zadoščala za usklajevanje v višini dveh do treh odstotkov, kot zavaja minister za finance Andrej Šircelj, je v predstavitvi zahteve za sklic nujne seje dejala poslanka SAB Alenka Bratušek.

Skrb je po njeni oceni upravičena, saj je vlada pod vodstvom Janeza Janše pokojnine enkrat že znižala. To je bilo leta 2012 z varčevalnim zakonom, je spomnila.

V koaliciji so za pokojninsko blagajno leta 2022 namenili skupno 6,3 milijarde evrov, kar pa pomeni, da ob upoštevanju besed ministra za finance Andreja Širclja o dve- do triodstotni uskladitvi manjka še 340 milijonov evrov, so izračunali.

Na direktoratu za ekonomsko in fiskalno politiko na ministrstvu za finance so pojasnili, da so bile v omenjenem odloku, sprejetem aprila, upoštevane takratne makroekonomske napovedi in makroekonomski kazalniki. Zagotovili pa so, da predvidena sredstva zadoščajo za izvedbo nedavno sprejetih pokojninskih novel in pokojninskega sistema.

Namestnik generalnega direktorja pokojninskega zavoda David Klarič je povedal, da je bil odlok pripravljen na podlagi projekcij Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz letošnjega leta. Ta se pri rasti povprečne plače in rasti povprečne letne inflacije, ki se upoštevata pri rednem usklajevanju pokojnin, razlikuje od Umarjeve pomladanske napovedi iz leta 2019. Za leto 2022 se tako načrtuje za skoraj štiri odstotne točke nižja uskladitev od prvotno nameravane, je povedal.

V razpravi je poslanec SD Dejan Židan ocenil, da so javne finance "v razsulu", sistem priznavanja poklicnih bolezni pa je razpadel. Državni proračun je nastavljen tako, kakor da leto 2022 nikogar ne zanima, vendar pa se življenje z letom 2022 ne bo končalo, je poudaril. "Naredimo vse, da bo življenje v državi racionalno," je pozval. Ideja o zadolževanju, zaradi katere bodo morali dolgove odplačevati še naši otroci, vnuki in pravnuki, pa je po njegovem mnenju "globoko neetična".

Podobno je bila do zadolževanja kritična Jerca Korče iz LMŠ. "Vlada se je šla propagando, delila je bonbončke," je dejala. Tudi po njeni ugotovitvi nikogar ne zanima, kaj bo v prihodnjih letih. "Plačevale pa bodo generacije, ki še niso rojene, kar je zelo zaskrbljujoče," je dejala.

Po besedah poslanca SAB Andreja Rajha vlada v odloku v resnici ni želela ustrezno predvideti vseh odhodkov pokojninske blagajne. Sicer pa je opomnil, da je državni primanjkljaj rekordno visok. Javnofinančne razmere bodo po njegovi oceni leta 2022 na las podobne tistim v letu 2012, ko je bil sprejet varčevalni zakon.

V koaliciji so po drugi strani navedbam iz zahteve za sklic seje pričakovano oporekali. Franc Breznik iz SDS je navedbe SAB iz zahteve označil za "vedeževanje iz čarovniške krogle". V SAB po njegovem mnenju navajajo, "kaj bi bilo, če bi bilo". Gre za popolno zavajanje, medtem ko si vlada v zdravstveni krizi prizadeva za pomoč malemu človeku, pripravljene reforme pa po njegovih napovedih kažejo, "da imamo lahko lepo prihodnost in da bomo končno izšli iz tranzicijske pubertete".

Pri zagovarjanju vlade se mu je pridružil Aleksander Reberšek iz NSi. "Pod to vlado se pokojnine ne bodo znižale," je zatrdil. Cilj SAB je po njegovem mnenju le zasejati strah in vnesti nemir med upokojence. "Cilj tega populističnega šova v DZ je, da bi v javnosti izpadlo, kako se SAB bori za upokojence," je menil.