STA novice / Bruselj s strategijama za prehransko preobrazbo in biotsko raznovrstnost

Obe strategiji sta tudi ključen del evropskega načrta za okrevanje od pandemije novega koronavirusa, je ob njuni predstavitvi poudaril izvršni podpredsednik komisije za zeleni dogovor Frans Timmermans.

Njun cilj je namreč okrepiti odpornost naših družb na prihodnje pandemije in grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost ali izbruhi bolezni.

Strategija od vil do vilic bo po navedbah komisije omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu EU, ki bo zagotovil prehransko varnost in dostop do zdrave hrane, pridelane na zdravem planetu.

Vključuje 27 konkretnih ciljev za preobrazbo prehranskega sistema, na primer zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov za 50 odstotkov, zmanjšanje uporabe gnojil za vsaj 20 odstotkov, zmanjšanjem prodaje antimikrobikov za rejo živali in v akvakulturi za 50 odstotkov ter povečanje deleža kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje na 25 odstotkov.

Prav tako komisija predlaga ukrepe, ki bodo ljudem olajšali izbiro najbolj zdravih možnosti, na primer z izboljšanim označevanjem, ki bo bolje izpolnjevalo potrebe po informacijah o zdravi in trajnostni hrani.

Nova strategija za biotsko raznovrstnost obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba kopenskih in morskih območij, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste.

Določa zavezujoče cilje glede obnove poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanja zdravja zaščitenih habitatov in vrst v EU, vrnitve opraševalcev na kmetijska zemljišča, zmanjšanja onesnaževanja, ozelenitve mest, povečanja ekološkega kmetovanja in drugih kmetijskih praks, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ter izboljšanja zdravja evropskih gozdov.

Komisija bo prihodnje leto predlagala tudi posebno strategijo za gozdove, ki bo vključevala načrt za posaditev najmanj treh milijard dodatnih dreves v EU do leta 2030.

Strategija sicer predstavlja konkretne ukrepe za obnovo evropske biotske raznovrstnosti do leta 2030, vključno s preoblikovanjem vsaj 30 odstotkov evropskih kopenskih in morskih območij v učinkovito upravljana zaščitena območja in vrnitvijo zelo raznolikih krajinskih značilnosti na vsaj 10 odstotkov kmetijskih površin.

Za zaščito biotske raznovrstnosti bo iz različnih virov, vključno s skladi EU ter nacionalnimi in zasebnimi shemami financiranja, sproščenih 20 milijard evrov letno.

V evropski potrošniški organizaciji Beuc so strategijo od vil do vilic opisali kot mejnik na poti EU k trajnostni proizvodnji in potrošnji hrane. Izpostavljajo sicer, da so upali na hitrejše ukrepanje, a da je Evropa sedaj vsaj na pravi poti k bolj vzdržnima sistemoma prehranjevanja in kmetovanja.

Iz Greenpeacea pa so komisiji očitali, da sicer priznava škodljiv vpliv pretirane proizvodnje in potrošnje mesa na zdravje, podnebje in naravo, a ne predlaga nikakršnega ukrepanja za zmanjšanje tega vpliva. Pravijo tudi, da je sprememba stališča glede oglaševanja mesa v zadnji minuti osvetlila notranje boje.

Strategiji sta del evropskega zelenega dogovora, predstavljenega decembra lani, po katerem naj bi Evropa do leta 2050 postala prva nevtralno podnebna celina na svetu.