STA novice / Odbor DZ zavrnil razglasitev izrednih podnebnih razmer v Sloveniji

"Vsako gibanje se začne s prvim glasom, ki se mu nato pridružujejo drugi. Priča smo novim družbenim spremembam," je v današnjem nadaljevanju seje odbora, ki je to točko v torek prekinil, potem ko ni bil več navzoč predstavnik vlade, o smiselnosti dokumenta dejal Matjaž Nemec (SD).

Trenutno je osrednja skrb namenjena boju z epidemijo koronavirusa, a tudi temu se bomo prilagodili, na spremembe narave pa nimamo tako neposrednega vpliva, zato je treba spremeniti miselnost, je dodal Nemec. "Družbene navade se lahko spremenijo - in te nagovarja resolucija, ki bi Slovenijo postavila ob bok vodilnim državam sveta, kar se tiče razumevanja podnebnih sprememb." Meni, da bi bila lahko resolucija okvir za ukrepanje oz. prvi korak pri tem.

Okoljsko ministrstvo pa poudarja, da so potrebni konkretni ukrepi. "Vsi na ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo podnebnih sprememb, a je treba za to nekaj konkretno narediti," je dejala državna sekretarka Metka Gorišek in dodala, da je v pripravi več dokumentov na strateški, zakonski in programski ravni, "ki bodo določene stvari konkretizirali".

Okoljski minister Andrej Vizjak je v torek napovedal, da bo jeseni pripravljen predlog dolgoročne podnebne strategije, s katero se bodo zavezali za pospešeno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v vseh relevantnih sektorjih za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050.

Nemcu se je danes zdelo nerazumljivo, da vlada dokumenta, ki naslavlja isto vsebino, ne podpira.

Gregor Perič (SMC) je dejal, da so se že v usklajevanjih v času prejšnje vlade zavzemali za to, da bi bila resolucija usklajena z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, in menil, da bi bilo treba najprej sprejeti zakon o podnebni politiki, nato pa takšno resolucijo. Janja Sluga (SMC) je odboru prenesla stališče prejšnjega okoljskega ministra iz vrst SMC, sedaj državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu, Simona Zajca, da so bolj kot razglasitev izrednih podnebnih razmer potrebni ukrepi. Zato je v pripravi podnebna strategija, ki bo predvidela ogljično nevtralnost do leta 2050. Na voljo bodo sredstva podnebnega sklada, sedaj po štiriletnem programu črpanja sredstev, kar bo omogočilo bolj učinkovito črpanje sredstev, ki so doslej zaradi načrtovanja na letni ravni ostala neporabljena, je dodal Zajc.

"Resolucija je lep spisek želja, a manjkajo konkretne rešitve," je dejal Mihael Prevc (NSi). Poudaril je, da je pandemija pokazala, kako je enostavno zmanjšati emisije, a tudi, kakšne posledice ima to na gospodarstvo, usodo ljudi, proračun in financiranje socialne države. O tem pričakujejo resnejšo razpravo ob sprejemanju zakona o podnebni politiki, je dodal.

Bolj konkretne rešitve prinašata Nacionalni energetski in podnebni načrt in zakon o podnebni politiki, je dejal Boris Doblekar (SDS) in navedel tudi določila iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na varovanje okolja in zmanjšanje pritiskov nanj.

Andrej Rajh (SAB) je poudaril, da so posledice podnebnih sprememb že vidne. Morala pa bi se država odločiti, v katero smer bo šel razvoj in kako bodo za to zagotovljena sredstva. Navedel je primer, da bi za potencialno vrnitev 20.000 do 30.000 delovnih mest v Slovenijo, koliko ljudi sedaj hodi na delo v Avstrijo, morali za industrijski namen zagotovili 2000 hektarjev površin.

Nataša Sukič (Levica) je menila, da bi resolucijo morali sprejeti, in to kot zavezujoč dokument. "Resolucija ne bi smela biti predmet ideoloških razprav. Vsi skupaj smo odgovorni, da zanamcem zagotovimo prihodnost, da začnemo razmišljati drugače," je dejala in poudarila nujnost zagotavljanja zelenih tehnologij in zelenih delovnih mest. Po njenih besedah je koronakriza pokazala, kako ranljivi smo in kako ranljiv je sedanji ekonomski sistem, "ki temelji na izkoriščanju delavcev in narave".

Predlog resolucije je med drugim predvideval, da bi DZ razglasil, da je Slovenija zaradi segrevanja ozračja, vpliva podnebnih sprememb na okolje, stanja biotske raznovrstnosti, zmanjšanja naravnih virov, poslabšanja življenjskih razmer ter preseženih zmogljivosti Zemlje za samoobnavljanje in samoočiščenje, v stanju izrednih podnebnih in okoljskih razmer.

Razglasitev teh razmer bi pomenila, da bi država (po predlogu dopolnila sicer kot priporočilo, ne več kot obvezo) izvajala ukrepe za preprečitev in omilitev posledic podnebnih sprememb, da bi dosegla priporočeno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in določb pariškega podnebnega sporazuma. Zmanjšanje izpustov bi med drugim dosegla s spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo in razvoja zelenih tehnologij, z zaščito naravnega prostora, z bolj učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije, z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti. Med drugim bi tudi podpirala raziskave na tem področju in oblikovala zeleni naložbeni načrt.