STA novice / Gospodarstvo davčne spremembe sprejema z grenkim priokusom

Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Klub slovenskih podjetnikov, AmCham Slovenija in Slovensko-nemška gospodarska zbornica so v skupni izjavi za javnost zapisali, da ima Slovenija najmanjšo dohodkovno neenakost v EU, ki se je v zadnjem času še zmanjšala.

Po sprejemu dopolnila koalicije na odboru za finance, da se spodnja meja petega dohodninskega razreda s 50-odstotno davčno stopnjo s predlaganih 80.000 evrov letne neto davčne osnove zniža na 72.000 evrov (trenutno je pri 70.940 evrih), bo po njihovem mnenju tako verjetno ostalo tudi v prihodnje.

Gospodarstveniki priznavajo, da niso vsi strokovni kadri, za razbremenitev katerih si delodajalci močno prizadevajo, v tem dohodninskem razredu, so pa v tej skupini po njihovem tudi tisti najbolj vrhunski kadri, ki jih podjetja nujno potrebujejo za razvoj novih produktov in tehnologij.

"Če nam ti še bolj začnejo odhajati v tujino, bo manj odličnih izdelkov, manj možnosti za višje plače, manj davčnih prilivov, manj možnosti za višje pokojnine, za več denarja za šolstvo, zdravstvo ..," so opozorili. Ob tem so navedli, da se odliv znanja žal že dogaja, in da je neto odliv visoko strokovnega znanja iz Slovenije po statističnih podatkih v zadnjih letih večji kot v času najhujše krize v državi.

Delodajalske organizacije so spomnile, da je davčni paket vlada v izhodišču pospremila z napovedjo, da želi zmanjšati nekonkurenčnost zlasti v sredinskem in zgornjem delu dohodninske lestvice, kamor se uvrščajo razvojni kadri.

Na odboru dopolnjeni paket davčnih sprememb, ki ga bo DZ potrjeval prihodnjo sredo, prinaša za 138 milijonov evrov davčnih razbremenitev za zaposlene, kar je po njihovem prepričanju dobro sporočilo. A s sprejemom omenjenega dopolnila je "koalicija potrdila, da v Sloveniji še ne razumemo, kaj vse je potrebno, da dosežemo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ali pa nam je preprosto vseeno".

Delodajalci se "ne morejo znebiti občutka", da gre za ideološko potezo, ki je uperjena proti delu zaposlenih, za katere koalicija ocenjuje, da morajo tudi v časih blaginje plačevati "začasen" krizni davek. 50-odstotna dohodninska stopnja je bila namreč uvedena v zadnji finančni in gospodarski krizi.

Vlado bi moralo po prepričanju gospodarskih združenj skrbeti bolj to, da se število prejemnikov visokih plač ne povečuje, kar ima številne negativne učinke na motiviranost zaposlenih, razvoj in posredno tudi sposobnost države, da financira razne ukrepe in projekte.

Delodajalske organizacije izpostavljajo, da so na Ekonomsko-socialnem svetu enotno podprle vladni davčni paket, pri čemer pa so jasno povedale, da gre za "skrajno mejo še sprejemljivega".

"Potrjeno dopolnilo, sprememba v zadnjem hipu, je vnovičen primer nepredvidljivega ravnanja te koalicije, ki vlaga in sprejema dopolnila na vladne predloge mimo spoštovanja lastne koalicijskega pogodbe, ki ne razume niti socialnega dialoga niti osnovnih načel, ki jih določa resolucija o normativni dejavnosti," obžalujejo delodajalci.

Ti si bodo v letu 2020 prizadevali, da z ministrstvom za finance, ki je napovedalo nadaljnje korake za zniževanje stroškov dela, kot so nagrada za uspešnost in dodatna razbremenitev dohodninskih razredov, vključno s petim razredom, naredijo več in odprejo tudi vprašanje socialne oz. razvojne kapice.

"Če bo vlada želela uspešno gospodarstvo in motivirane zaposlene v obdobju umirjanja gospodarskega cikla, bo ta prizadevanja podprla," so izjavo sklenila omenjena gospodarska združenja.