STA novice / Komisija DZ o repatriaciji iz Venezuele; akcijski načrt še v pripravi

Kot je uvodoma povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, so se na uradu z venezuelsko krizo začeli ukvarjati že v začetku leta, na podlagi sklepa majske seje komisije DZ za odnose s Slovenci pa takoj začeli z aktivnostmi za pričetek postopka repatriacije.

Ko je vlada konec avgusta sprejela odločitev o repatriaciji je bila imenovana delovna skupina za pripravo akcijskega načrta, ki združuje sedem resorjev in se je doslej sestala trikrat. Načrt, ki vključuje vse podrobnosti - od prevoza, nastanitve do denarne pomoči - mora oddati vladi v potrditev do naslednjega petka.

Kot poudarjajo ob tem, razen enega leta 2013 Slovenija doslej ni imela primerov repatriacije, zato mora še izdelati delujoč sistem. Minister Česnik je ob tem opozoril, da pripravljajo sistemsko rešitev, ki bi bila lahko uporabna tudi v prihodnosti.

Repatriacija je namreč predvsem logistični izziv, zatrjujejo na uradu in dodajajo, da lahko pripelje do hudih življenjskih stisk posameznih oseb ali družin, če ni izvedena na ustrezen način.

Česnik, ki na razmere po lastnih besedah gleda zelo čustveno, je ponazoril, da denimo ni mogoče razbijati družin, prav tako se je treba dobro pozanimati, od kod izvirajo in poiskati morebitne sorodnike.

Skupino vodi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec, delovanje skupine pa je danes predstavil njen namestnik Dejan Valentinčič. Poudaril je, so v veliki meri že rešili vprašanja denarne pomoči, šolanja, zdravstvene oskrbe in zavarovanja, za najtežje rešljivo vprašanje pa se je izkazala nastanitev.

Računajo, da bo del tega problema rešen s pomočjo sorodnikov, iščejo pa še druge rešitve, tudi s pomočjo nevladnih, civilnodružbenih in humanitarnih organizacij. Urad bo vlado tudi pozval k vključitvi državnih sekretarjev sodelujočih resorjev.

"Ne moremo prepeljati ljudi v državo, dokler ne vemo, kako bo situacija tu delovala. Naš cilj je, da so takoj po povratku dobro integrirani, da imamo instrumente, kako jim pomagati urediti dokumente in se čim prej integrirati na trg delovne sile," je dejal Valentinčič. Dodal je, da gre za občutljive stvari, veliko osebnih podatkov in je zato potrebna zelo pazljiva komunikacija.

Doslej je za repatriacijo zaprosilo 55 oseb, njihove prošnje pa bodo po Valentinčičevih besedah obravnavali šele, ko bodo podani pogoji za njihovo vrnitev. Točnega datuma, kdaj bi prve osebe lahko prispele v Slovenijo, še ne morejo navesti.

Za repatriacijo lahko zaprosijo tako državljani Slovenije kot tudi osebe slovenskega porekla, ki slovenskega državljanstva nimajo. Poleg njih lahko za repatriacijo zaprosijo tudi njihovi ožji družinski člani. Ti so repatriirani, nimajo pa po prihodu statusa repatriirane osebe, ampak si bodo morali dovoljenje za začasno prebivanje urediti drugače.

Kot je pojasnil Valentinčič, imajo status repatriirane osebe traja največ 15 mesecev, si pa želijo, da bi se v družbo čim prej polno integrirali.

Tako Valentinčič kot Česnik sta še poudarila, da gre predvsem za humanitarno krizo, tako da v času priprave repatriacije Slovencem v Venezueli Slovenija tudi ves čas humanitarno pomaga.