STA novice / Vlada o gospodarskih temah
sreda, 14.8.2019
Ljubljana, 14. avgusta (STA) - Vlada je z mesta direktorja Direkcije RS za infrastrukturo razrešila Damirja Topolka in za v. d. direktorice imenovala Moniko Pintar Mesarič s finančnega ministrstva. Akt o ustanovitvi družbe SODO je spremenila tako, da bo odslej dajala soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja.
Pintarič Mesaričeva v direkcijo prihaja z ministrstva za finance, kjer je zaposlena od leta 2007. Vodenje direkcije bo prevzela 1. septembra, imenovana pa je za čas do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Menjavo Topolka je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek napovedala že februarja v luči afere s sporno maketo drugega tira, zaradi katere se je takrat s položaja poslovil tudi minister za okolje in državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu v času vlade Mira Cerarja Jure Leben.
Vlada je sprejela spremembo akta o ustanovitvi sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za električno energijo SODO, po kateri bo dajala soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja SODO, in sicer na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za energijo. Doslej vlada kot ustanoviteljica in edina družbenica ni imela nikakršne pristojnosti pri imenovanju direktorja. Tega je imenoval in odpoklical nadzorni svet družbe na podlagi javnega razpisa.
V načrt razvojnih programov 2019-2022 je uvrstila projekt Organiziraj moje življenje, v okviru katerega je načrtovan razvoj inteligentnega sistema, ki bo starostnikom, ki jim peša spomin, pomagal pri vsakdanjih opravilih. Tako bodo inteligentne računalniške metode skušale razbrati uporabnikovo vsebino in trenutne potrebe, nato jim bodo s pomočjo tablice ponujeni opomniki ali navodila za običajna opravila (kot npr. pranje perila), ki bodo zastavljena tako, da bodo urila njihov spomin in jim omogočila daljše samostojno življenje na domu.
V načrt razvojnih programov 2019-2022 je uvrstila tudi projekte Evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ), sanacija športnega igrišča Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje ter večnamenski šolski objekt Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.
Za hitro cesto Hajdina-Ormož je bilo do 30. junija letos porabljenih 17,78 milijona evrov, in sicer 527.000 evrov za odsek Ptuj-Markovci, 3,03 milijona evrov za odsek Markovci-Gorišnica in 14,22 milijona evrov za odsek Gorišnica-Ormož. Na odseku Ptuj-Markovci so bila sredstva porabljena za prostorsko umeščanje, projektiranje in plačilo inženirja, na odseku Markovci-Gorišnica-Ormož pa še za odkupe zemljišč in graditev. Od 17,78 milijona evrov so izvajalci gradnje prejeli 4,76 milijona evrov, preostalo so bili stroški odkupov zemljišč, financiranja in stroški povezani z vodenjem postopkov javnega naročanja, je vlada zapisala v odgovoru na vprašanje poslanca Janija Ivanuše (SNS).
Država še ni sprejela odločitve, ali bo šla v izgradnjo nove sežigalnice ali v nadgradnjo obstoječih objektov, z vidika družbene sprejemljivosti pa so bile občine pozvane, da se opredelijo do tega vprašanja, je v odgovoru na sklep državnega sveta o obravnavi lahke frakcije odpadkov zapisala vlada. Glede predloga županj in županov občin za uvedbo enotne cene za prevzem lahke frakcije odpadkov pa je pojasnila, da na cene odpadkov obdelanih izven obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov država nima vpliva in zato ne more določati enotne cene.
Slovenija podpira predvidene spremembe pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki se nanašajo na krepitev vloge ESM na področju kriznega upravljanja, okvir vzdržnosti dolga, jasnejšo opredelitev preventivnih finančnih instrumentov (ob zagotovitvi, da se o njihovih kriterijih odloča s soglasjem) in instrument zadnjega varovala za enotni sklad za reševanje, je sklenila vlada.
Slovenija po sklepu vlade podpira tudi začetek pogajanj za sklenitev večstranskega okvira Svetovne trgovinske organizacije (WTO) za spodbujanje naložb, ker meni, da bo sporazum prispeval k oblikovanju bolj stabilnega in predvidljivega naložbenega in poslovnega okolja na globalni ravni.
Vlada meni, da so določila zakona o javnem naročanju, po katerih podjetje, ki je v treh letih pred rokom za oddajo ponudbe na javno naročilo dvakrat ali večkrat kršilo obveznosti v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, ne more konkurirati pri javnih naročilih, v skladu z ustavo. Pobudo za oceno ustavnosti teh določil je podala družba KPL. Vlada pravi, da je namen zakonskih določil zagotoviti spoštovanje delovnih in socialnih pravic tudi v pogodbah, ki jih zasebni subjekti sklepajo z javnim sektorjem. Poslanstvo javnega sektorja mora biti dajanje zgleda zasebnemu sektorju, področje javnega naročanja pa je primerno za uveljavljanje ciljev sekundarnih politik, kot jih uveljavlja tudi pravo EU, je navedla.
Zadnje novice
-
Ministri EU o ukrepih za postopen prehod na brezemisijska vozila
17.3.2026 -
EU bo pomagala Ukrajini pri ponovnem odprtju naftovoda Družba (dopolnjeno)
17.3.2026 -
EU odpravila vse ukrepe proti Kosovu
17.3.2026 -
Projekt promocije ptujskega lüka v načrt razvojnih programov
17.3.2026 -
V EU brez dogovora o podaljšanju ukrepov za preprečevanje spolnih zlorab otrok na spletu
17.3.2026 -
KPK ministrstvu za kulturo izdalo priporočila za prakse direktorjev javnih zavodov
17.3.2026 -
Metin model soglasja za oglase po ugotovitvah potrošniških organizacij še vedno nezakonit
17.3.2026 -
O učinkovitosti sodnega varstva davčnih zavezancev bo odločalo Sodišče EU
17.3.2026 -
Pred volilno nedeljo za volivce naslednje tri dni možnost predčasnega glasovanja
17.3.2026 -
Slovenija za še večjo prožnost pri polnjenju plinskih skladišč v EU
16.3.2026 -
Vlada podaljšala nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo
16.3.2026 -
Strateški svet GZS ob razmerah na Bližnjem vzhodu za interventne ukrepe
16.3.2026