sreda, 14.8.2019
Ljubljana, 14. avgusta (STA) - Vlada je z mesta direktorja Direkcije RS za infrastrukturo razrešila Damirja Topolka in za v. d. direktorice imenovala Moniko Pintar Mesarič s finančnega ministrstva. Akt o ustanovitvi družbe SODO je spremenila tako, da bo odslej dajala soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja.
Pintarič Mesaričeva v direkcijo prihaja z ministrstva za finance, kjer je zaposlena od leta 2007. Vodenje direkcije bo prevzela 1. septembra, imenovana pa je za čas do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Menjavo Topolka je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek napovedala že februarja v luči afere s sporno maketo drugega tira, zaradi katere se je takrat s položaja poslovil tudi minister za okolje in državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu v času vlade Mira Cerarja Jure Leben.
Vlada je sprejela spremembo akta o ustanovitvi sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za električno energijo SODO, po kateri bo dajala soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja SODO, in sicer na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za energijo. Doslej vlada kot ustanoviteljica in edina družbenica ni imela nikakršne pristojnosti pri imenovanju direktorja. Tega je imenoval in odpoklical nadzorni svet družbe na podlagi javnega razpisa.
V načrt razvojnih programov 2019-2022 je uvrstila projekt Organiziraj moje življenje, v okviru katerega je načrtovan razvoj inteligentnega sistema, ki bo starostnikom, ki jim peša spomin, pomagal pri vsakdanjih opravilih. Tako bodo inteligentne računalniške metode skušale razbrati uporabnikovo vsebino in trenutne potrebe, nato jim bodo s pomočjo tablice ponujeni opomniki ali navodila za običajna opravila (kot npr. pranje perila), ki bodo zastavljena tako, da bodo urila njihov spomin in jim omogočila daljše samostojno življenje na domu.
V načrt razvojnih programov 2019-2022 je uvrstila tudi projekte Evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ), sanacija športnega igrišča Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje ter večnamenski šolski objekt Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.
Za hitro cesto Hajdina-Ormož je bilo do 30. junija letos porabljenih 17,78 milijona evrov, in sicer 527.000 evrov za odsek Ptuj-Markovci, 3,03 milijona evrov za odsek Markovci-Gorišnica in 14,22 milijona evrov za odsek Gorišnica-Ormož. Na odseku Ptuj-Markovci so bila sredstva porabljena za prostorsko umeščanje, projektiranje in plačilo inženirja, na odseku Markovci-Gorišnica-Ormož pa še za odkupe zemljišč in graditev. Od 17,78 milijona evrov so izvajalci gradnje prejeli 4,76 milijona evrov, preostalo so bili stroški odkupov zemljišč, financiranja in stroški povezani z vodenjem postopkov javnega naročanja, je vlada zapisala v odgovoru na vprašanje poslanca Janija Ivanuše (SNS).
Država še ni sprejela odločitve, ali bo šla v izgradnjo nove sežigalnice ali v nadgradnjo obstoječih objektov, z vidika družbene sprejemljivosti pa so bile občine pozvane, da se opredelijo do tega vprašanja, je v odgovoru na sklep državnega sveta o obravnavi lahke frakcije odpadkov zapisala vlada. Glede predloga županj in županov občin za uvedbo enotne cene za prevzem lahke frakcije odpadkov pa je pojasnila, da na cene odpadkov obdelanih izven obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov država nima vpliva in zato ne more določati enotne cene.
Slovenija podpira predvidene spremembe pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki se nanašajo na krepitev vloge ESM na področju kriznega upravljanja, okvir vzdržnosti dolga, jasnejšo opredelitev preventivnih finančnih instrumentov (ob zagotovitvi, da se o njihovih kriterijih odloča s soglasjem) in instrument zadnjega varovala za enotni sklad za reševanje, je sklenila vlada.
Slovenija po sklepu vlade podpira tudi začetek pogajanj za sklenitev večstranskega okvira Svetovne trgovinske organizacije (WTO) za spodbujanje naložb, ker meni, da bo sporazum prispeval k oblikovanju bolj stabilnega in predvidljivega naložbenega in poslovnega okolja na globalni ravni.
Vlada meni, da so določila zakona o javnem naročanju, po katerih podjetje, ki je v treh letih pred rokom za oddajo ponudbe na javno naročilo dvakrat ali večkrat kršilo obveznosti v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, ne more konkurirati pri javnih naročilih, v skladu z ustavo. Pobudo za oceno ustavnosti teh določil je podala družba KPL. Vlada pravi, da je namen zakonskih določil zagotoviti spoštovanje delovnih in socialnih pravic tudi v pogodbah, ki jih zasebni subjekti sklepajo z javnim sektorjem. Poslanstvo javnega sektorja mora biti dajanje zgleda zasebnemu sektorju, področje javnega naročanja pa je primerno za uveljavljanje ciljev sekundarnih politik, kot jih uveljavlja tudi pravo EU, je navedla.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki