Portal TFL
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Vasilka Sancin, Maruša T. Veber, Peter Podržaj, Gal Veber
Privatizacija sodobnih oboroženih spopadov prek zasebnih vojaških in varnostnih podjetij: je trenutna mednarodnopravna ureditev ustrezna?
Položaj zaposlenih v zasebnih vojaških in varnostnih podjetjih (ZVVP) v mednarodnem pravu oboroženih spopadov je kompleksen in nedorečen, saj se njihov pravni status določa individualno, odvisno od narave njihovega dela in intenzitete sodelovanja z državo. Razjasnitev tega statusa je pomembna predvsem zaradi spoštovanja mednarodnega prava ter regulacije dejavnosti ZVVP. Uslužbenci ZVVP se lahko štejejo za borce ali civiliste, odvisno od njihove vloge in načina sodelovanja v oboroženih spopadih. Le izjemoma, ob izpolnitvi določenih pogojev, bi jih lahko šteli za plačance. Na njihov status vpliva tudi povezanost z oboroženimi silami države. Pomembno je razlikovanje med neposrednimi dejanji, usmerjenimi v škodovanje sovražniku, in posrednimi dejavnostmi, ki jih izvajajo v podporo vojaškim operacijam. Presoja stopnje vpletenosti posameznika v sovražnosti mora upoštevati kontekst, namen in posledice njegovih dejanj ter stremeti k iskanju ravnotežja med zaščito civilistov in vojaškimi potrebami.
Rok Pleterski Puharič
Evropska sredstva: trenutno stanje in prihodnje možnosti prostorskega in razvojnega načrtovanja
V prispevku je strnjeno prikazan pregled pravne ureditve na področju prostorskega in razvojnega načrtovanja, v povezavi s črpanjem evropskih sredstev, z namenom ugotavljanja, kako bi lahko Slovenija še bolj optimalno izrabila razpoložljiva finančna sredstva Evropske unije za spodbujanje gospodarske rasti, inovacij in trajnostnega razvoja. Z vidika programske oziroma projektne absorpcijske sposobnosti črpanja evropskih kohezijskih sredstev je za zagotavljanje pravočasne in učinkovite porabe evropskih kohezijskih sredstev pomembna zlasti pravočasna potrditev oziroma sprejem nacionalnih programskih dokumentov. Prav tako so pomembni tudi strateški in izvedbeni dokumenti s področja prostorskega in razvojnega načrtovanja, tako na državni kot tudi na regionalni in lokalni ravni. Čeprav se predpisi dokaj dosledno spreminjajo v korist učinkovitejšega izkoristka razpoložljivih finančnih sredstev Evropske unije, še vedno ostaja nekaj dodatnih možnosti za izboljšave.
Andrey Shirvindt
O razmerju med zakonodajo in načelnimi smernicami vrhovnih sodišč v postsocialističnih pravnih redih: primer razlag Vrhovnega sodišča Rusije o reformi civilnega zakonika
Članek obravnava značilnost socialističnih in nekaterih postsocialističnih pravnih redov – objavljanje dejansko ali celo pravno zavezujočih »stališč o vprašanjih sodne prakse« najvišjih sodišč. Nanje se gleda kot na sredstvo za zagotavljanje enotnosti in koherentnosti sodne prakse, pojavljajo pa se v obliki abstraktnih pravnih stališč, ki se ne sklicujejo na konkreten primer in pod plaščem razlage zakona pogosto vpeljujejo nova pravna pravila. Analiza te posebne vrste sodnega ustvarjanja prava temelji na več primerih smernic Vrhovnega sodišča Ruske federacije, izdanih med leti 2015–2020 v zvezi z nedavno obsežno reformo ruskega civilnega zakonika. Kot izhaja iz obravnavanih smernic, ima Vrhovno sodišče precejšnjo avtonomijo pri razlagi prava, njegova stališča pa pogosto znatno odstopajo od zakonskih določb.
Matjaž Ambrož
O problemu kazenske odgovornosti – po 65 letih - Faksimile članka dr. Ljuba Bavcona O problemu kazenske odgovornosti (Revija za kriminalistiko in kriminologijo, let. X (1959), št. 2)
Avtor kratko predstavi članek pokojnega profesorja Ljuba Bavcona O problemu kazenske odgovornosti, ki je izšel leta 1959 v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo. Po vsebini gre za temeljito poročilo z mednarodnega simpozija v Strasbourgu, ki ga je Bavcon dopolnil s svojim znanstvenim credom glede obravnavanih vprašanj. Jedro na simpoziju obravnavanega problema je bil trk dveh pogledov na kazensko odgovornost. Stari pogled (imenovan tudi »klasično kazensko pravo«) je bil utemeljen na metafizičnem pojmu svobode. Kaznivo dejanje je bilo razumljeno kot posledica človekove svobodne volje, ki je bila v konkretnem primeru »hudobna« ali »zla«. Odgovor na to je bila kazen, kod sredstvo zastraševanja in pokore – kot sredstvo, ki lahko storilčevo hudobno voljo preplaši in spametuje. Kot kontrapunkt klasičnemu pogledu so se izoblikovali pozitivistični pogledi, ki so človeka razglasili za proizvod dejavnikov dednosti in okolja, za determiniramo bitje torej. S tem ko ti pogledi zanikajo svobodno voljo, zanikajo tudi kazenskopravni koncept krivde – ne pa tudi potrebe družbe, da se pred kaznivimi dejanji in njihovimi storilci brani. Ta obramba družbe pred kriminaliteto pa ni več »zaslužena kazen«, temveč raznovrstne oblike zdravljenja (»tretmana«) storilcev in njihova odstranitev iz okolja. Tudi Bavconova stališča so bila kompromisna, nekje med dediščino klasične šole in novimi impulzi, ki jih je prinašalo tedanje Gibanje za novo družbeno obrambo. Čeprav so v poznejšem razvoju kazenskega prava ideje o odpravi konceptov krivde in zaslužene kazni potihnile, pa prav v zadnjem času vnovič spremljamo vzpon idej, da je treba iz kazenskega prava izgnati moralistične podtone, delovanje kazenskopravnega sistema pa preurediti po načelih javnozdravstvenih sistemov. Lahko bi rekli, da razvoj kazenskega prava poteka v ponavljajočih se ciklih.
Kaja Mele,Oskar Škulj
Priznati pravico do »brezplačnega« kredita je nedopustno in absurdno
V Sloveniji so banke sklepale take kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švicarskih frankih, kot jih je zakon dopuščal oziroma zahteval. Pri sedanjem urejanju teh kreditov pa imamo težave z retroaktivnostjo in z načelom zaupanja v pravo. Večina bank v Sloveniji je izpolnila svojo pojasnilno dolžnost v skladu s takratno zakonodajo, če dodamo še vlogo notarja in izrecno opozorilo v kreditnih pogodbah, večina kreditnih pogodb v švicarskih frankih v Sloveniji izpolnjuje pogoje oziroma odgovarja standardu, da te pogodbe ne vsebujejo nepoštenega pogoja. Nekaj, kar je bilo pred desetletjem povsem normalno, je danes nepošteno. Prispevek je sicer kratko poročilo s predavanja dr. Minu Anamarije Gvardjančič, ki se ukvarja s temi zadevami na slovenskih sodiščih.
Marijan Pavčnik
Svetilnik. Padci in pobiranja poetičnega pravnika
Knjiga je svojevrstno avtobiografsko delo, ki ga je avtor napisal na predlog urednice Tadeje L. Zupan za založbo Chiara. Podnaslov knjige, ki je uvrščena v zbirko Osebno, je Padci in pobiranja poetičnega pravnika. Pavliha je iskren zagovornik vrednotnega dojemanja sveta in življenja. Ta pogled zaznamuje domala celotno knjigo. Med temeljne vrednote uvršča »človečnost, nenasilje, zlato pravilo in pravičnost.« Prepričan je, da bo slehernik tedaj, ko bo »reprogramiral algoritme lastnega etičnega in moralnega avtopilota«, postal boljši človek. Tedaj bo tudi »človeštvo lažje preživelo in se povzpelo na višjo raven razvoja.« Skupaj s Prešernom in njegovo Zdravljico naj dodam, da to raven lahko najdejo samo tisti, ki v srcu dobro mislijo.