Pravnik - številka 5 - 6, letnik 2025
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Miodrag Đorđević
Nekaj besed o sodni upravi
Ena od (dveh) prednostnih nalog sodnega leta 2025 je sodna uprava. Predvsem v luči pričakovanih sprememb sodniške zakonodaje in uvedbe enovitega sodnika. Z njo je povezana tudi avtorjeva napoved pred časom, da bo, potem ko se bo uredil (izboljšal) plačni položaj sodnikov, pozornost namenil številkam (storilnosti sodnikov). Že ves čas se zavzema za merjenje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja sodišč, določitev kazalnikov in standardov kakovosti, merjenje kakovosti delovanja sodišč, določitev časovnih standardov, pripravo modela za merjenje delovne obremenjenosti sodišč (angl. workload measurement system) in uvedbo modela upravljanja prek rezultatov (angl. performance management). Te ukrepe naj bi spremljali tudi ustrezni ukrepi za zagotavljanje učinkovitega in hitrega reševanja zadev, saj mora biti sodna odločitev sprejeta v razumnem času. Posebno pozornost je treba nameniti delu sodnikov. Tudi ti morajo iskati ravnotežje med zagotavljanjem minimalnih standardov sodnega odločanja in pravočasnim reševanjem zadev (v razumnem roku). Naloga sodne uprave je namreč zagotavljanje storilnosti na ravni kolektiva ter prepoznavanje in obravnavanje odklonov oziroma posamičnih težav sodnikov, z iskanjem rešitev za premagovanje ovir pri učinkovitem izvajanju sodne oblasti.
Martina Repas, Nikola Jovanović
Miki Miška – nesmrtni kralj intelektualne lastnine
Industrija zabave je pomemben del sodobnih kapitalističnih gospodarstev in je tesno povezana s pravom intelektualne lastnine. Prispevek obravnava pravne izzive, povezane z varstvom izmišljenih likov, prek študije primera Mikija Miške, simbola korporacije Walt Disney. Analizira preplet avtorskopravnega varstva in varstva z znamko ter se osredotoča na časovne omejitve varstva avtorskih pravic. Obravnava vprašanje, ali Mikijev prehod v javno domeno v ZDA vpliva na njegov pravni položaj v EU in Sloveniji, ter zahtevo po izvirnosti glede poznejših iteracij. Dodatno raziskuje pravila o znamkah in možnost ter posledice dvojnega varstva za podaljšanje ekskluzivnosti. Avtorja na podlagi pravnih določb presojata, kako pravo intelektualne lastnine uravnava varstvo ustvarjalnih naložb in dostop javnosti do kulturne dediščine.
Boštjan Koritnik
Pomen veletrgovcev za varnost trga zdravil. Kakšne posledice ima lahko že 15 let enaka in (pre)nizka veletrgovska marža za dobavo zdravil v Sloveniji?
Evropska komisija je že novembra 2020 predstavila evropsko strategijo za zdravila. Med njenimi cilji so: (1.) zagotoviti pravočasen in pravičen dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil za vse paciente po vsej EU; (2.) povečati zanesljivost preskrbe in zagotavljati zdravila za paciente, ne glede na to, kje v EU živijo; in hkrati (3.) zagotavljati privlačno okolje, ki je prijazno do inovacij in konkurenčnosti, za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil. Pomanjkanje zdravil postaja vse večje tveganje za javno zdravje v številnih državah EU in tudi širše. Zaradi vse očitnejših trendov pomanjkanja posameznih zdravil je treba na vseh ravneh zagotavljati ukrepe za izboljšanje preskrbe z zdravili. Poleg drugih akterjev imajo v tej verigi oskrbe pogosto neupravičeno spregledano pomembno vlogo veletrgovci. Ti so – predvsem tisti s tako imenovanim polnim obsegom delovanja – zaradi načina poslovanja lahko tudi del rešitve pri zmanjševanju tveganja nastanka motenj pri oskrbi z zdravili. Res pa je, da je s spremenjeno strukturo trga in drugimi dejavniki vse pomembnejše vprašanje nadaljnje ekonomske motivacije veletrgovcev za delo v javnem interesu, kar sodelovanje v procesu dobave zdravil nedvomno je. Glede na to, da so marže veletrgovcev v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, avtor meni, da so spremembe na tem področju nujne. Z obstoječim načinom določanja veletrgovske marže se namreč lahko pod vprašaj postavlja tudi smotrnost izvajanja dejavnosti dobave zdravil v Sloveniji.
Saša Prelič
Vpliv spremembe pravnoorganizacijske oblike na pogodbeno kazen, dogovorjeno z družbeno pogodbo
Dogovor o pogodbeni kazni, ki ga nekdanji družbeniki (sedanji delničarji) družbe dogovorijo in kot formalno sestavino vnesejo v družbeno pogodbo družbe, velja tudi po preoblikovanju v delniško družbo, ne glede na to, da ni vpisan v statut kot njegova formalna sestavina. Ta dogovor bi namreč med osebami, ki so ga dogovorile, učinkoval tudi, če v družbeno pogodbo ne bi bil vpisan – je zgolj njena formalna sestavina, ki učinkuje tudi zunaj družbene pogodbe. Ker je zgolj formalna sestavina družbene pogodbe, z njo ni konstitutivno vezan, v smislu nastanka, vsebine in prenehanja. Smiselno enako pa dovoljujejo tudi delniška pravila, ki ne prepovedujejo vzporednih obligacijskih dogovorov med delničarji. Zato se to razmerje med nekdanjimi družbeniki, zdaj delničarji, nadaljuje. Meje dopustne avtonomije na področju urejanja s statutom so ožje, kot so v pravu družb z omejeno odgovornostjo (načelo statutarne strogosti). Vendar tudi delniško pravo delničarjem ne prepoveduje sklepanja posebnih (obligacijskih) dogovorov. Gre za obligacijske sporazume, ki na neki način dograjujejo, dopolnjujejo oziroma zaokrožajo statutarno ureditev (nem. Satzungsergänzende Nebenabreden). Taki dogovori so lahko kot formalna sestavina vključeni v besedilo statuta, ali pa so dogovorjeni in sklenjeni brez vnosa v statut, torej »zunajstatutarno«. V obeh položajih vežejo le tiste, ki so jih dogovorili, presojajo pa se po pravilih obligacijskega prava.
Maxie Nadižar Praprotnik
Finančne podpore za projekte fotovoltaike
Članek predstavlja možnosti in pomen subvencij za postavitev sončnih elektrarn v Sloveniji, pri čemer poudarja sončno energijo kot ključen vir v procesu energetskega prehoda. V ospredju je analiza finančnih spodbud, predvsem nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov, ki jih zagotavlja Eko sklad. Predstavljeni so tudi zakonodajni in regulativni okviri, ki urejajo pogoje za načrtovanje, postavitev in priključitev fotonapetostnih sistemov. Obravnavane so tehnične zahteve in standardi, ki jih morajo naprave izpolnjevati, ter postopek prijave za subvencije. Posebna pozornost je namenjena prehodu iz sistema net meteringa v obračunavanje viškov, kar vpliva na donosnost investicij. Poudarjena je vloga hranilnikov energije in pametnih upravljalnih sistemov. Članek analizira tudi trg ponudnikov sončnih elektrarn v Sloveniji, sklepno pa poudari pomen jasne zakonodaje, preglednih postopkov in stabilnih podpornih mehanizmov za uspešen energetski prehod.
Franci Gerbec
Okrogla miza ob 70-letnici ADP in njenega 7. člena: pravice naših manjšin se kršijo in politika je odgovorna, da to spremeni
Zveza društev pravnikov Slovenije (ZDPS) in Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo sta na pobudo Pravnega foruma za manjšine pri ZDPS 8. maja 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirala okroglo mizo ob 70-letnici Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP) in njenega 7. člena, ki določa pravice slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Sodelovali so poleg predsednika ZDPS dr. Mihe Juharta in tajnika Pravnega foruma za manjšine Francija Gerbca kot razpravljavci dr. Vasilka Sancin, dr. Lojze Ude, mag. Rudi Vouk, Marco Jarc in dr. Attila Kovács. Okroglo mizo so sklenili s sprejetjem izjave, s katero predlagajo vzpostavitev institucionaliziranega stalnega konstruktivnega dialoga med vladama Republike Slovenije in Republike Avstrije. Dialog bi vključeval tudi predstavnike slovenske avtohtone manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, vlad zveznih dežel Republike Avstrije in stroke obeh držav, njegov namen pa bi bil oblikovanje mehanizmov in ukrepov za izpolnitev obveznosti Republike Avstrije iz Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP), zlasti 7. člena o zajamčenih pravicah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Slovenski pravniki so pripravljeni sodelovati v tem procesu in pomagati po svojih najboljših močeh, tudi z organiziranim sodelovanjem s svojimi kolegi iz Republike Avstrije na različnih ravneh.
Manca Majcen
Brez digitalizacije in prenosa zapuščinskih postopkov bo vse trajalo samo še dlje – 30 let notariata v Republiki Sloveniji
Minilo je 30 let od vnovične uvedbe notariata v Republiki Sloveniji. Ob tej priložnosti je Notarska zbornica Slovenije (NZS) organizirala slavnostno prireditev, ki so se je udeležili slovenski in tuji gostje, pravni strokovnjaki in drugi. Preletu mejnikov, ki so v preteklih treh desetletjih zaznamovala delovanje notariata, nagovorom predsednika NZS notarja dr. Bojana Podgorška, ministrice za pravosodje Andreje Katič in nekaterih drugih gostov je sledila okrogla miza o neizrabljenih možnostih notariata v Sloveniji ter podelitev priznanj za prispevek k razvoju notariata. Med neizrabljenimi možnostmi notariata je bil poudarjen prehod nespornih zapuščinskih postopkov na notarje, ki bi pripomogel k razbremenitvi sodišč, razbremenilo naj bi se vsaj 40 sodnikov. Pripomogel bi tudi k hitrejšemu reševanju zapuščinskih postopkov, ki bi bili tudi dostopnejši za stranke. Javni izdatki bi se zmanjšali, zasebni izdatki pa se ne bi povečali. Druga poudarjena neizrabljena možnost pa je izvajanje nalog notarjev v digitalnem okolju. Pravna podlaga za izdajo elektronskih notarskih listin, izdelanih prek neposredne varne videopovezave z notarjem, je v Zakonu o notariatu že tri leta, izvajalec informacijskega videokomunikacijskega sistema za sestavo notarskih listin na daljavo pa še ni izbran.
Tajda Lebar, Pia Pirnat
Zapuščina frankov: razvoj obligacijskega prava v sporih o potrošniških kreditih
Na okrogli mizi Zapuščina frankov: razvoj obligacijskega prava v sporih o potrošniških kreditih so pravni strokovnjaki razpravljali o kompleksnih pravnih izzivih, ki izhajajo iz potrošniških kreditov v švicarskih frankih. Dr. Damjan Možina je predstavil razvoj slovenske zakonodaje in sodne prakse na področju varstva potrošnikov, opozoril na neskladnosti z evropskim pravom in kritiziral spremembo ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Dr. Miha Juhart se je osredotočil na sankcijo ničnosti nepoštenih pogodbenih pogojev in s tem povezana vprašanja kondikcijskih zahtevkov. Dr. Karmen Lutman je poudarila, da na področju posledic ničnosti potrošniških pogodb velja nacionalno pravo, torej Obligacijski zakonik (OZ), ki ni bil zasnovan za tovrstna kompleksna razmerja, ter poudarila težave pri umestitvi stališč Sodišča EU v slovenski pravni red. Dr. Matija Damjan je obravnaval posebnosti zastaranja kondikcijskih zahtevkov v teh primerih. Razprava je osvetlila različne poglede na presojo poštenosti pogodbenih pogojev, posledice ničnosti in vlogo sodišč ter notarjev pri varstvu potrošnikov.
Uroš Svete
Priročnik kibernetske varnosti
Kibernetska varnost postaja vse pomembnejša, tako za organizacije kot tudi za posameznike, saj digitalne grožnje nenehno rastejo in se razvijajo. Priročnik kibernetske varnosti, ki ga je izdal Urad Republike Slovenije za informacijsko varnost, ponuja celovite smernice in praktične rešitve, ki pomagajo pri vzpostavitvi varnejšega digitalnega okolja. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi, pravilnim odzivanjem na incidente in učinkovitim kriznim komuniciranjem lahko organizacije zmanjšajo tveganja in zaščitijo svoje podatke ter infrastrukturo. Deljenje informacij o informacijskih incidentih v organizacijah je lahko pomembna izkušnja in lekcija. Smiselno jo je predati tudi drugim organizacijam, saj sta skupnost in sodelovanje lahko zelo pomembna dejavnika v primeru posameznih informacijskih incidentov. Priročnik ni pravno zavezujoč dokument in tudi ne posega ali spreminja zakonskih obveznosti. Lahko pa je napotek za vse organizacije in posameznike, ki bodo pripravljali varnostno dokumentacijo za informacijske sisteme v svojih organizacijah.