764. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP)
Razglašam Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. marca 2011.
Ljubljana, dne 14. marca 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH (ZPreZP)
(1)
Ta zakon ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.
(2)
Ta zakon se uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (v nadaljnjem besedilu: upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (v nadaljnjem besedilu: dolžnik).
(3)
Ta zakon se ne uporablja, če je bil nad dolžnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti.
(4)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/7/EU z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne 23. februarja 2011, str. 1).
2. člen
(gospodarski subjekti in javni organi)
(1)
Gospodarski subjekti po tem zakonu so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.
(2)
Javni organ po tem zakonu je:
-
organ Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti,
-
javni sklad, javna agencija, javni zavod,
-
javni gospodarski zavod, in
-
druga oseba javnega prava.
(3)
Druga oseba javnega prava je po tem zakonu vsaka oseba:
-
ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem interesu in je industrijske ali poslovne narave,
-
je v višini več kot 50 odstotkov financirana iz sredstev organov Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
(4)
Ta zakon se ne uporablja za Banko Slovenije, ko deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni ali predpisi Evropske unije, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije.
3. člen
(denarna obveznost)
Denarna obveznost je sestavljena iz glavnice v višini, ki je bila dogovorjena in bi morala biti plačana v pogodbenem ali zakonsko določenem roku, in vseh davkov in drugih obveznih dajatev, navedenih v računu ali drugi enakovredni listini, ki v skladu s poslovno prakso pomeni zahtevek za plačilo (v nadaljnjem besedilu: račun).
4. člen
(očitno nepravičen pogodbeni dogovor)
(1)
Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je dogovor, ki očitno nepravično do upnika določa rok plačila ali višino zamudnih obresti ali povrnitev stroškov izterjave.
(2)
Velja neizpodbojna domneva, da je očitno nepravičen dogovor:
-
o izključitvi nadomestila za stroške izterjave,
-
o izključitvi plačila zamudnih obresti,
-
o plačilnem roku, daljšem od 120 dni, če je dolžnik gospodarski subjekt,
-
o plačilnem roku, daljšem od 30 dni, če je dolžnik javni organ, ali
-
s katerim bi bil določen dan izdaje računa.
(3)
Pri presoji, ali je pogodbeni dogovor, za katerega ne velja domneva iz prejšnjega odstavka, očitno nepravičen, se upošteva vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa:
-
odstopanje pogodbenega dogovora od dobrih poslovnih običajev,
-
načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi zlorabe pravic in druga načela civilnega prava,
-
naravo blaga ali storitve, in
-
obstoj objektivnih razlogov za odstopanje od določb tega zakona.
(4)
Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je ničen.
(5)
Pravni interes za vložitev tožbe, s katero se zahteva ugotovitev ničnost očitno nepravičnega pogodbenega dogovora, ima tudi:
-
gospodarsko interesno združenje, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
-
samostojna strokovno poslovna organizacija, in
-
druga organizacija, ki je pravna oseba, ustanovljena za varovanje pravic in interesov svojih članov, če je od njene ustanovitve do trenutka vložitve tožbe že preteklo najmanj eno leto, in ki dejansko deluje.
II. DOLOČITEV PLAČILNEGA ROKA IN TRENUTEK NASTOPA ZAMUDE
(1)
Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja dogovora iz prejšnjega člena.
(2)
Če drug zakon ne določa drugače, začne rok iz prejšnjega odstavka teči z dnem:
-
dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitve, če je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan,
-
prejema blaga ali oprave storitve, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen.
6. člen
(plačilni rok, kadar je dolžnik javni organ)
(1)
Če je dolžnik javni organ, plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni.
(2)
Če drug zakon ne določa drugače, začne rok iz prejšnjega odstavka teči z dnem:
-
dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitve, če je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan,
-
prejema blaga ali oprave storitve, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen.
7. člen
(določitev plačilnega roka, če ta ni dogovorjen)
(1)
Če rok plačila obveznosti dolžnika ni dogovorjen, mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek, mora dolžnik svojo obveznost izpolniti:
-
v 30 dneh od dneva, ko je dolžnik prejel blago ali je bila opravljena storitev, če je dan prejema računa sporen;
-
v 30 dneh po prejemu blaga ali opravi storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev, ali