Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma...

3898. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

V skladu s 112, in 114, členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki:

kot predstavnika delodajalcev,

– gospodarska zbornica Slovenije, združenje za turizem in gostinstvo,

– združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za gostinstvo in turizem

in

kot predstavnika delojemalcev,

– sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije,

– sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije pri konfederaciji sindikatov 90 Slovenije

K O L E K T I V N O P O G O D B O
dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Razvrstitev del

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I. tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola

II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno – ali večmesečni tečaji

III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja

IV. tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja

V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja

VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba

VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba

VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju

IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

Tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so v prilogi št. 2 te pogodbe.

Delovna mesta znotraj posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere, ki se določijo na podlagi sprejete metodologije za vrednotenje delovnih mest.

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

8. člen

Objava prostega delovnega mesta

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

10. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.

O prenosu pooblastila poslovodni delavec obvesti sindikat kdo je pooblastila dobil in kakšne so njegove pristojnosti.

11. člen

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

– poskusno delo (če se zahteva),

– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

– kraj opravljanja dela,

– delovni čas,

– letni dopust,

– ukrepe za posebno varstvo delavcev,

– izobraževanje,

– osnovna plača in dodatki,

– način ugotavljanja delovne uspešnosti,

– način spremembe pogodbe,

– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, nadomestila...)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delodajalec mora te kolektivne pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec mu tega ne sme odreči.

12. člen

Posebnost pogodbe o zaposlitvi, če je delovno razmerje sklenjeno za določen čas

Če je delovno razmerje sklenjeno za določen čas, mora pogodba o zaposlitvi določati tudi:

– razlog, na podlagi katerega je bilo lahko sklenjeno tako delovno razmerje,

– obvestilo delavcu o prenehanju delovnega razmerja,

– določitev datuma prenehanja delovnega razmerja ali določitev nastopa razloga za prenehanje delovnega razmerja (vrnitev odsotnega delavca, zmanjšanje obsega dela, zaključek projektnega posla, končanje programa itd...)

13. člen

Konkurenčna prepoved

Delodajalec je dolžan delavcu po prenehanju delovnega razmerja za čas omejitev iz konkurenčne klavzule izplačevati denarno odmero v višini povprečne plače družbe.

14. člen

Poskusno delo

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

– za dela I., II. in III. skupine največ 1 mesec,

– za dela IV. skupine največ 2 meseca,

– za dela V. skupine največ 3 mesece,

– za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ 6 mesecev.

Poskusno delo spremlja strokovna komisija, o kateri mora biti delavec obveščen najkasneje ob nastopu dela. Strokovna komisija mora podati oceno delavčeve strokovne usposobljenosti pred potekom poskusne dobe. Poskusno delo se lahko podaljša za čas upravičene odsotnosti z dela.

15. člen

Pripravništvo

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;,

– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

18. člen

Razporejanje delavcev iz kraja v kraj

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

– če pot na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom v normalnih okoliščinah traja več kot 3 ure, za matere z otrokom do 3 let starosti pa če pot traja več kot 2 uri,

– če se s tako razporeditvijo delavca bistveno poslabša materialni položaj njegove družine.

Ni možno razporejati delavke oziroma delavce samohranilce z otrokom do 7 let starosti, starše z duševno in telesno motenim otrokom in invalide II. kategorije invalidnosti.

V primerih naštetih v drugi alinei prvega odstavka je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti obveznega šolanja otrok.

Presežni delavci

23. člen

Sodelovanje sindikata pri pripravi in sprejemu programa razreševanja trajnih presežnih delavcev

Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan o pripravi razreševanja trajnih presežnih delavcev obveščati istočasno zavod za zaposlovanje in sindikat v podjetju. Vsa gradiva, ki se nanašajo na pripravo programa, morajo biti dostavljena tudi sindikatu. Predlog programa mora biti sindikatu dostavljen najmanj 30 dni pred sejo organa upravljanja, na kateri naj bi bil program sprejet. Sindikat posreduje svoja stališča, mnenje in predloge neposredno organu upravljanja in poslovodnemu organu, ki sta jih dolžna obravnavati in zavzeti stališča. Sindikati sodelujejo na seji organa upravljanja, na kateri organ upravljanja odloča o sprejemu predloženega programa. Sindikat ima poleg pisnega stališča, pravico na seji organa upravljanja sodelovati s svojimi pripombami, stališči in predlogi.

24. člen

Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev

Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo na naslednji način:

1. delovna uspešnost delavca                                Število točk
– nadpovprečna                                                        80
– povprečna                                                           40
– podpovprečna                                                         0
2. strokovna izobrazba ki je določena za delovno mesto,
– delavec ima ustrezno strokovno izobrazbo                            40
– delavec ima eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo                   20
– delavec ima dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo            0
3. delovne izkušnje, ki jih ima delavec za določeno delovno mesto,
– delavec ima 10 let in več delovnih izkušenj                         20
– delavec ima nad 5 do 10 let delovnih izkušenj                       10
– delavec ima do 5 let delovnih izkušenj                               5
4. delovna doba delavca
Za vsako leto delovne dobe 1 točka, vendar največ               30 točk.
5. zdravstveno stanje delavca (upošteva se na podlagi zdravniškega potrdila)
Delavec ima poklicno bolezen, ali je utrpel poškodbo 
pri delu s trajnimi posledicami                                  30 točk
6. socialno stanje delavca in njegove družine
a) delavec neguje otroka, starše ali zakonca
s telesnimi okvarami ali motnjami, ter delavec
samohranilec                                                     10 točk
b) za vsakega nepreskrbljenega otroka,
ki se redno šola                                                  5 točk
c) je lastnik kmetijske obdelovalne
površine nad 5 ha, ali lastnik, oziroma družabnik
v zasebnem ali mešanem podjetju, in tako
ustvarjeni dohodek presega letni znesek neto
zajamčene plače                                                 -30 točk

Našteti kriteriji se upoštevajo pri izbiri delavcev, ki jim delodajalec odpove delovno razmerje zaradi presežka. Pri vsakem delavcu morajo biti upoštevani vsi obstoječi kriteriji in v vsakem sklepu o odpovedi delovnega razmerja zaradi presežka mora biti navedeno, kako so bili kriteriji upoštevani. Za uporabo posameznih kriterijev mora delodajalec sprejeti ustrezna merila.

Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

Odpravnine presežnim delavcem znašajo najmanj 50% povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja za vsako leto dela pri delodajalcu.

Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

25. člen

Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev

Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.

Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.

Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.

Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.

Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.

Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.

26. člen

Delovni čas, odmori in počitki

Delovni čas, traja največ 40 ur tedensko.

Delavec ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut, ki se mu všteva v delovni čas, dokler tako določa zakon.

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa poslovodni organ določi dolžino odmora ustrezno dolžini dnevnega delovnega časa.

Dnevni delovni čas se lahko praviloma deli le na dva dela.

Delavec se pravici do odmora med delovnim časom, dnevnega in tedenskega počitka ne more odpovedati.

Zaradi prerazporeditve delovnega časa med letom ne sme biti presežen povprečni tedenski fond ur v koledarskem letu.

Če kljub prerazporeditvi delovnega časa pride do presežka ur, le te delavec izkoristi v tekočem letu oziroma najkasneje, do konca maja naslednjega leta. Kolikor delavcu ni omogočeno izkoristiti presežka ur mu je delodajalec dolžan izplačati odškodnino za opravljene ure.

Delodajalec je dolžan sprotno voditi evidenco o številu in izrabi presežnih ur.

Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden, ali 20 ur na mesec, ali 180 ur na leto. Delavcu ni mogoče odrediti dela v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če se ugotovijo upravičeni razlogi za njegovo odklonitev.

27. člen

Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa

Če delavec dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz podjetniške kolektivne pogodbe.

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

Letni dopust

29. člen

Splošno o letnem dopustu

Delavec ima v vsakem koledarskem letu pravico do izrabe letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od 20 delovnih dni. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo proste sobote.

Če je delovni čas razporejen na 6 delovnih dni v tednu, se delavcu za vsakih dopolnjenih 5 dni letnega dopusta, dopust poveča za en dan.

Delavcu se mora omogočiti nepretrgoma najmanj 12 dni dopusta v tekočem letu.

Pravico do izrabe letnega dopusta pridobi delavec po izpolnitvi 6 mesečnega nepretrganega delovnega razmerja.

30. člen

Odmera letnega dopusta (osnove in merila)

1.

Osnove za dolžino letnega dopusta so:

– delovna doba,

– delovni pogoji, kot so:

– teža dela,

– vpliv dela in delovne okolice na delavca,

– telesna in duševna napetost pri delu,

– drugi posebni pogoji dela,

– zahtevnost dela,

– delavčeva delovna uspešnost,

– socialne in zdravstvene razmere delavca.

Na teh osnovah pripadajo delavcu poleg 20 delovnih dni letnega dopusta dodatni dnevi dopusta v skladu s kriteriji najmanj še:

2.

Na osnovi delovne dobe pripada delavcu:

– nad 5–10 let delovne dobe                    1 dan,
– nad 10–15 let delovne dobe                   2 dni,
– nad 15 – 20 let delovne dobe                 3 dni
– nad 20 – 25 let delovne dobe                 4 dni,
– nad 25 let                                   5 dni

Upošteva se delovna doba, ki jo je delavec dosegel do konca koledarskega leta v katerem bo izrabil dopust.

3.

Na osnovi delovnih pogojev pripada delavcu:

– stalno nočno delo                                    2 dni,
– delo v nočni izmeni                                  1 dan,
– ponavljajoče delo ob nedeljah in praznikih           1 dan,
– delo v vlagi, pari, dimu, hrupu, sevanju,
kemikalijah, in drugih posebnih pogojih         od 1 do 3 dni

4.

Na osnovi zahtevnosti dela pripada delavcu:

– za delo IV. in V. stopnje zahtevnosti                1 dan,
– za dela VI. in VII. stopnje zahtevnosti              2 dni,
– za dela VIII. in IX. stopnje zahtevnosti             3 dni

5.

Na osnovi uspehov pri delu:

Pri določanju letnega dopusta na osnovi
uspehov pri delu se upoštevajo delovni uspehi
delavca v preteklem letu,po kriterijih opredeljenih
v podjetniški kolektivni pogodbi ali drugem
ustreznem aktu delodajalca, do največ                  5 dni.

6.

Socialni kriteriji:

– mati z otrokom do 15 let                             1 dan,
– mati z dvema otrokoma do 15 let ali oče
samohranilec ali mati samohranilka                     2 dni,
– mati s tremi ali več otroki do 15 let ali
oče samohranilec ali mati samohranilka                 3 dni

7.

Delavcu mlajšemu od 18 let pripada

letni dopust, po osnovah in merilih iz prejšnjih
odstavkov, povečan za                         7 delovnih dni.

8.

Za 5 dni povečan letni dopust pripada:

– delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti,

– delavcu, ki ima priznano najmanj 60% telesno okvaro, delovnim invalidom II. in III. kategorije invalidnosti ter delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo.

Dolžina letnega dopusta se določi v pogodbi o zaposlitvi, spremenjena dejstva ki vplivajo na dolžino letnega dopusta, pa se upoštevajo pri vsakoletni odmeri.

Delavec lahko trikrat letno po en dan letnega dopusta izrabi na tisti dan, ki ga sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje 2 delovna dneva pred nastopom dopusta.

31. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                               2 dni,
– poroke otroka                                               1 dan,
– rojstva otroka                                              1 dan,
– smrti zakonca, otroka                                       3 dni,
– smrti staršev in drugih članov, ki so
živeli v ožjem gospodinjstvu                                  2 dni,
– smrt bratov, sester, starih staršev, zakončevih staršev     1 dan,
– selitev delavca oziroma njegove družine                     2 dni,
– elementarnih nesreč                                         3 dni,
– za športno in kulturno udejstvovanje do                     7 dni

Krvodajalci imajo pravico do prostih dni skladno z zakonom.

Odsotnosti v teh primerih je treba izkoristiti ob nastopu dogodka.

Odsotnost delavca z dela prvega odstavka bremeni delodajalca.

Delavcu je treba omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.

Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, taka odsotnost bremeni delavca.

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:

– neodložljivih osebnih opravkov,

– zasebnega potovanja,

– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,

– popravila hiše oziroma stanovanja,

– zdravljenja na lastne stroške.

Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.

Odgovornost za delovne obveznosti

36. člen

Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja

V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.

38. člen

Dolžina odpovednega roka

Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi da mu preneha delovno razmerje:

– za dela od I. do III. skupine 1 mesec,

– za dela IV. in V. skupine 2 meseca,

– za dela VI. 3 mesece,

– za dela od VII.do IX. skupine 4 mesece.

Odpovedni rok, naveden v prejšnjem odstavku, se v sporazumu med delavcem in delodajalcem, lahko tudi skrajša.

Delavec ima v času odpovednega roka pravico in dolžnost ostati na delu in vestno opravljati dela, na katera je razporejen.

V času odpovednega roka ima delavec pravico biti 12 ur na mesec odsoten z dela zaradi iskanja nove zaposlitve. Za čas te odsotnosti ima pravico do nadomestila plače.

Odsotnost iz prejšnjega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru s poslovodnim organom.

39. člen

Varnost in zdravje pri delu

Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati tudi določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.

Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti:

– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, zlasti z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo in delovnih ter tehnoloških postopkov, z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,

– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznavanjem stroke doma in v svetu,

– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma škodljivimi delovnimi postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,

– zagotoviti ustrezna osebna zaščitna sredstva in opremo,

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

Časovnica