Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP)

267. Zakon o trgu vrednostnih papirjev

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o trgu vrednostnih papirjev

Razglašam zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 1994.

Št. 0100-15/94

Ljubljana, dne 3. februarja 1994.

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.

Z A K O N
O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pogoje in način poslovanja z vrednostnimi papirji.

Za vrednostne papirje po tem zakonu se štejejo vrednostni papirji, ki so izdani v seriji.

2. člen

Naloge v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji, določene v tem zakonu in zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) kot neodvisna organizacija.

3. člen

Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 10 %.

II. JAVNA PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

1. Dovoljenje za javno ponudbo

4. člen

Prva prodaja vrednostnih papirjev se lahko opravi le na podlagi javne ponudbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Javna ponudba vrednostnih papirjev je na nedoločen krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k javnemu vpisu vrednostnih papirjev.

Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi izdajateljeve ponudbe ob izdaji vrednostnih papirjev. Vse ostale prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje.

Ne glede na tretji odstavek tega člena se za prvo prodajo šteje tudi prodaja, ki jo kot prodajalec opravi pooblaščeni udeleženec, ki je od izdajatelja odkupil vrednostne papirje z namenom nadaljnje prodaje, če je takšno prodajo opravil v roku iz 23. člena tega zakona.

5. člen

Za prvo prodajo vrednostnih papirjev ni potrebna javna ponudba v primeru:

-

simultane ustanovitve delniške družbe,

-

ponudbe vrednostnih papirjev, ki je namenjena največ tridesetim vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo odkupile celotno izdajo,

-

zamenjave vrednostnih papirjev zaradi pripojitve ali spojitve družb, če vrednostni papirji teh družb niso bili javno ponujeni,

-

druge ponudbe vrednostnih papirjev, če tako določa poseben zakon.

Vrednostni papirji izdani na podlagi prvega odstavka tega člena se morajo glasiti na ime in je njihova prenosljivost omejena na način, določen v 8. členu tega zakona.

6. člen

Pred objavo javne ponudbe mora izdajatelj pridobiti dovoljenje Agencije za javno ponudbo.

Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena dovoljenje Agencije ni potrebno:

-

kadar je izdajatelj vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije,

-

kadar je Republika Slovenija izdala jamstvo za celotno izdajo vrednostnih papirjev,

-

kadar vrednost celotne izdaje ne presega 7.000.000 tolarjev,

-

pri povečanju kapitala delniške družbe iz sredstev delniške družbe,

-

pri izdaji vrednostnih papirjev investicijskih skladov ustanovljenih po posebnem zakonu,

-

pri zamenjavi vrednostnih papirjev zaradi pripojitve ali spojitve družb, če so bili vrednostni papirji vsaj ene družbe javno ponujeni.

Vrednostne papirje iz tretje alinee drugega odstavka tega člena lahko isti izdajatelj izda le enkrat na dve leti.

7. člen

O nameravani ponudbi vrednostnih papirjev na podlagi 5. člena in drugega odstavka 6. člena tega zakona mora izdajatelj vrednostnih papirjev predhodno obvestiti Agencijo.

9. člen

Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 11. do 15. člena, 22. in 27. člena tega zakona.

10. člen

Vrednostni papirji iz 5. člena tega zakona postanejo neomejeno prenosljivi tudi, če izdajatelj pridobi dovoljenje za javno ponudbo vrednostnih papirjev kasnejše izdaje, ki tvorijo z vrednostnimi papirji iz 5. člena tega zakona isti razred.

11. člen

Dovoljenje za javno ponudbo izda Agencija na pisno zahtevo izdajatelja.

Zahteva iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:

-

firmo, sedež in matično številko izdajatelja, razen v primeru ustanovitve delniške družbe,

-

vrednost celotne izdaje,

-

zneske, na katere se glasijo vrednostni papirji, in pravice, ki iz vrednostnih papirjev izvirajo.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:

-

dva izvoda osnutka prospekta za javno ponudbo z vsebino, določeno v 13. členu tega zakona,

-

poročilo o revidiranih letnih računovodskih izkazih izdajatelja za zadnji dve leti poslovanja oziroma za krajše obdobje, če je bil izdajatelj ustanovljen kasneje,

-

veljaven sklep o izdaji vrednostnih papirjev oziroma, če gre za izdajo delnic zaradi sukcesivne ustanovitve delniške družbe, statut delniške družbe,

-

izpisek iz sodnega registra razen, če gre za izdajo delnic zaradi sukcesivne ustanovitve delniške družbe,

-

osnutek vrednostnega papirja z vsemi sestavinami,

-

osnutek javnega poziva za vpisovanje in vplačevanje iz 21. člena tega zakona,

-

drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo dovoljenja utemeljen.

Če je izdajatelj delniška družba in se zahtevek nanaša na javno ponudbo delnic druge ali naslednjih izdaj, mora izdajatelj v zahtevi navesti tudi:

-

vrednost prejšnjih izdaj delnic,

-

razrede prej izdanih delnic z opisom vsebine pravic iz teh delnic in zneske, na katere se glasijo.

Zahtevi iz četrtega odstavka tega člena je potrebno priložiti tudi notarsko overjeno prečiščeno besedilo statuta.

Agencija določi seznam revizijskih gospodarskih družb, ki lahko revidirajo računovodske izkaze izdajatelja za potrebe javne ponudbe.

Kadar je izdajatelj občina, je namesto poročila o revidiranih letnih obračunih iz druge alinee tretjega odstavka tega člena dolžna predložiti k izdaji vrednostnih papirjev soglasje ministra, pristojnega za finance.

12. člen

Agencija izda dovoljenje za javno ponudbo, če ugotovi, da prospekt in poziv za vpisovanje in vplačevanje vsebujeta vse podatke iz 13. oziroma 21. člena tega zakona, in da ti podatki niso v nasprotju z listinami, ki so priložene zahtevi.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz listin, ki so priložene zahtevi, izhaja, da je sklep o izdaji vrednostnih papirjev v nasprotju z zakonom ali da ni bil sprejet po predpisanem postopku.

2. Prospekt za javno ponudbo

13. člen

Prospekt za javno ponudbo je pisni dokument, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: investitor) vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt).

Prospekt se izdela in objavi v slovenskem jeziku.

Podrobnejšo vsebino prospekta določi Agencija.

14. člen

Če so v prospektu navedeni neresnični podatki, so osebe, ki so izdale prospekt oziroma sodelovale pri izdaji prospekta (odgovorna oseba izdajatelja, revizor in druge osebe, ki so lahko vplivale na vsebino prospekta), solidarno odgovorne imetnikom takšnih vrednostnih papirjev za škodo, če so vedele ali bi morale vedeti za neresničnost podatkov.

Osebe iz prvega odstavka tega člena odgovarjajo za škodo tudi, če v prospektu niso navedeni bistveni podatki o izdajatelju oziroma vrednostnem papirju, ki bi lahko vplivali na odločitev investitorja o nakupu vrednostnega papirja.

Odgovornosti za škodo so osebe oproščene, če dokažejo, da je investitor v času pridobitve vrednostnih papirjev vedel za netočnosti oziroma nepopolnosti podatkov v prospektu.

15. člen

Agencija ne odgovarja za resničnost in popolnost podatkov, navedenih v prospektu.

3. Postopek javne ponudbe

16. člen

Izdajatelj je dolžan predložiti Agenciji dokončno oblikovani prospekt in specimen vrednostnega papirja najpozneje sedem dni pred pričetkom javne ponudbe.

Končna vsebina prospekta se ne sme razlikovati od prospekta, ki ga je odobrila Agencija ob izdaji dovoljenja.

17. člen

Med javno ponudbo izdajatelj ne sme spreminjati akta o ustanovitvi in drugih splošnih aktov, ki se nanašajo na pravice imetnikov vrednostnih papirjev kot so navedene v prospektu.

18. člen

Vpisovanje javno ponujenih vrednostnih papirjev poteka pri borzno posredniških družbah in bankah, ki jih pooblasti izdajatelj.

Borzno posredniška družba oziroma banka mora zagotoviti potek vpisovanja vrednostnih papirjev v skladu s predpisi in prospektom.

19. člen

Vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe poteka pri bankah ali organizaciji za plačilni promet, ki jih pooblasti izdajatelj.

20. člen

Izdajatelj je dolžan začeti s postopkom za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe v 30 dneh po pridobitvi dovoljenja za javno ponudbo.

Ne glede na prvi odstavek tega člena sme izdajatelj vrednostnih papirjev, pri katerih celotne obveznosti izdajatelja zapadejo v roku, ki je krajši od 12 mesecev, začeti s postopkom vpisovanja in vplačevanja v roku, ki je daljši od 30 dni, vendar ne daljši od 9 mesecev od pridobitve dovoljenja za javno ponudbo.

21. člen

Pred začetkom postopka za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe mora izdajatelj javno objaviti poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev v dnevno informativnem časopisju, ki se prodaja na področju cele države.

Poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev mora vsebovati pomembnejše podatke o izdajatelju, značilnostih izdaje ter mesta, kjer je na voljo celoten prospekt in možen vpogled v drugo dokumentacijo.

22. člen

Prospekt mora biti brezplačno, v obliki brošure, na voljo na sedežu izdajatelja in na vseh mestih za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev.

Izdajatelj mora na vseh mestih za vplačevanje in vpisovanje vrednostnih papirjev omogočiti vpogled v zadnje računovodske izkaze in svoj statut oziroma ustanovitveni akt.

23. člen

Vpisovanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe sme trajati največ tri mesece od dne, določenega za začetek vpisovanja in vplačevanja.

Če je v roku iz prvega odstavka tega člena vpisanih najmanj 80 % in vplačanih najmanj 50 % vseh s prospektom ponujenih vrednostnih papirjev, lahko Agencija na zahtevo izdajatelja podaljša rok za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe največ za dva meseca, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

Pravna oseba iz 18. člena tega zakona, ki izvede vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe, mora najpozneje v sedmih dneh po končani javni ponudbi obvestiti Agencijo o številu vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev.

Izdajatelj mora objaviti podatke o vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjih v dnevno informativnem časopisju najpozneje v desetih dneh po končanem vpisovanju in vplačevanju vrednostnih papirjev.

24. člen

Javna ponudba se šteje za uspešno, če je v roku iz 23. člena vpisanih in vplačanih najmanj 80 % vseh s prospektom ponujenih vrednostnih papirjev razen, če se javna ponudba nanaša na delnice.

Če javna ponudba ni uspešna, je izdajatelj dolžan zagotoviti vrnitev vplačanih zneskov pri pravnih osebah, pri katerih je potekal vpis.

25. člen

Vrednostnih papirjev, ki niso bili vpisani v roku, ki je predviden za vpisovanje vrednostnih papirjev z javno ponudbo, po preteku tega roka ni mogoče več vpisovati.

Izdajatelj mora zagotoviti, da se nevpisani vrednostni papirji iz prvega odstavka tega člena uničijo.

26. člen

Agencija vodi register izdanih dovoljenj za javno ponudbo, register prospektov in register vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi javne ponudbe.

Vsebino registra iz prvega odstavka tega člena in način javnega dostopa do podatkov določi Agencija.

27. člen

Izdajatelj vrednostnih papirjev, ki je uspešno izvedel postopek javne ponudbe, mora Agenciji predložiti revidirano letno poročilo v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila, najkasneje pa v osmih mesecih po preteku poslovnega leta.

Letno poročilo, ki vsebuje podatke o poslovnem izidu z obrazložitvijo in navedbo sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, je javno dostopno.

Izdajatelj, ki je izvedel javno ponudbo samo za dolžniške vrednostne papirje, mora predlagati revidirana letna poročila v skladu s prvim odstavkom tega člena dokler ne zapadejo celotne obveznosti iz teh vrednostnih papirjev.

28. člen

Določbe tega poglavja o postopku javne ponudbe vrednostnih papirjev se ne uporabljajo za vrednostne papirje, izdane na podlagi 6. člena tega zakona.

4. Omejitev izdaje

29. člen

Najvišja nominalna vrednost posamezne izdaje vrednostnih papirjev, ki se prodajajo na podlagi javne ponudbe in za katero ne jamči banka ali druga pravna oseba, ne sme presegati enkratnega zneska v sodni register vpisanega osnovnega kapitala, rezerv in nerazdeljenega dobička, izkazanega v revidirani letni bilanci stanja za zadnje leto poslovanja izdajatelja.

Omejitve iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja pri izdaji delnic.

5. Ponudba vrednostnih papirjev tujega izdajatelja

30. člen

Vrednostne papirje tujega izdajatelja, ki še niso bili ponujeni na področju Republike Slovenije, lahko ponudi samo borzno posredniška družba oziroma banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov iz pete alinee 39. člena tega zakona.

31. člen

Pred pričetkom ponudbe iz 30. člena tega zakona mora borzno posredniška družba oziroma banka pridobiti dovoljenje Agencije za ponudbo vrednostnih papirjev na podlagi 30. člena tega zakona.

32. člen

Zahtevi za izdajo dovoljenja iz 31. člena tega zakona je potrebno priložiti:

-

dva izvoda osnutka prospekta z vsebino, določeno v 13. členu tega zakona,

-

izjavo in ustrezno dokumentacijo iz katere je razvidno, da za izdajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja jamči banka oziroma druga pravna oseba iz 30. člena tega zakona,

-

drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo dovoljenja utemeljen.

Izjave in dokumentacije iz druge alinee prvega odstavka tega člena ni potrebno priložiti pri izdaji delnic tujega izdajatelja.

33. člen

Za postopek javne ponudbe vrednostnih papirjev iz 30. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe 11. do 15. člena, 22. in 27. člena tega zakona.

34. člen

Za škodo iz 14. člena tega zakona odgovarja imetnikom vrednostnih papirjev tujega izdajatelja borzno posredniška družba oziroma banka solidarno z izdajateljem.

6. Nadzor

35. člen

Nadzor nad izvajanjem javne ponudbe opravlja Agencija.

Izvajanje posameznih nalog v zvezi z nadzorom lahko Agencija poveri drugi pravni osebi.

Stroški nadzora bremenijo izdajatelja, kadar se ugotovijo nepravilnosti pri javni ponudbi oziroma če izdajatelj ravna v nasprotju z določbami, ki se nanašajo na javno ponudbo po tem zakonu.

36. člen

Če Agencija pri opravljanju nadzora iz 35. člena tega zakona ugotovi nepravilnosti pri izvajanju postopka javne ponudbe, izda odredbo, s katero izdajatelju naloži, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. V odredbi določi rok, v katerem je izdajatelj dolžan odpraviti pomanjkljivosti. Odredba se vroči tudi osebam iz 18. člena tega zakona.

Izdajatelj je dolžan v roku iz prvega odstavka tega člena odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in Agenciji dostaviti sporočilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Poročilu je dolžan priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene.

V času od vročitve odredbe Agencije iz prvega odstavka tega člena do odprave pomanjkljivosti mora izdajatelj ustaviti postopek vpisovanja in vplačevanja vrednostnih papirjev. V tem času rok iz prvega odstavka 23. člena tega zakona ne teče.

Če izdajatelj ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, Agencija z odločbo razveljavi postopek vpisovanja in vplačevanja vrednostnih papirjev.

V primeru iz četrtega odstavka tega člena se šteje, da javna ponudba ni uspešna.

Zoper odredbo iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

III. POOBLAŠČENI UDELEŽENCI TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

1. Pooblaščeni udeleženci in vrste poslov

37. člen

Posle z vrednostnimi papirji, ki so bili javno ponujeni, lahko opravljajo le borzno posredniške družbe in banke.

Poleg borzno posredniških družb in bank lahko opravljajo posle z vrednostnimi papirji, ki so bili javno ponujeni, tudi Republika Slovenija ali njen pooblaščen agent in Banka Slovenije po določbah posebnega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni udeleženci).

38. člen

Borzno posredniška družba je delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Republiki Sloveniji, katere edini predmet poslovanja so posli iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

Če je borzno posredniška družba ustanovljena kot delniška družba, je njen osnovni kapital sestavljen iz navadnih delnic istega razreda, ki se glasijo na ime.

39. člen

Za posle z vrednostnimi papirji po tem zakonu se šteje:

-

sprejemanje nalogov investitorjev, ki se nanašajo na nakup ali prodajo vrednostnih papirjev ter izvrševanje takšnih nalogov na borzi ali izven nje za tuj račun in proti plačilu provizije (posredovanje),

-

kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev za svoj račun, z namenom pridobivanja dobička (trgovanje),

-

trgovanje z obveznostjo kupiti ali prodati za svoj račun vrednostne papirje, ki so predmet ponudbe in povpraševanja na borzi, po ceni, ki jo določi pooblaščeni udeleženec, v skladu s pravili borze (posebno borzno trgovanje),

-

gospodarjenje z vrednostnimi papirji po naročilu in za račun strank proti plačilu provizije (upravljanje s finančnim premoženjem strank),

-

organiziranje, priprava in izvedba odkupa novo izdanih vrednostnih papirjev oziroma odkup novo izdanih vrednostnih papirjev z namenom njihove nadaljnje prodaje javnosti (odkupovanje in priprava novih izdaj),

-

svetovanje strankam pri izdaji in nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev (investicijsko svetovanje),

-

opravljanje storitev pri hranjenju vrednostnih papirjev strank, shranjenih v klirinško-depotni družbi in hramba vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponujeni.

Posle iz pete alinee prvega odstavka tega člena lahko opravljajo le pooblaščeni udeleženci, pri čemer mora biti borzno posredniška družba organizirana kot delniška družba.

Podrobnejše predpise o opravljanju posameznih poslov iz tega člena lahko določi Agencija.

2. Potrebni kapital

40. člen

Osnovni kapital borzno posredniške družbe mora za posamezne posle iz prvega odstavka 39. člena tega zakona znašati najmanj:

-

7.000.000 tolarjev za posle iz prve, šeste in sedme alinee v zvezi z opravljanjem storitev pri hranjenju vrednostnih papirjev strank, shranjenih v klirinško-depotni družbi,

-

10.000.000 tolarjev za posle iz druge in četrte alinee,

-

30.000.000 tolarjev za posle iz tretje alinee,

-

100.000.000 tolarjev za posle iz pete in sedme alinee, če hrani vrednostne papirje, ki niso bili javno ponujeni.

41. člen

Agencija lahko borzno posredniškim družbam določi obseg poslovanja za posamezne vrste poslov z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

42. člen

Borzno posredniška družba, njeni delničarji oziroma družbeniki in zaposleni v družbi ne smejo biti neposredno ali posredno lastniki več kot 5 % celotnega števila delnic oziroma deležev druge borzno posredniške družbe.

43. člen

Banka je lahko lastnik samo ene borzno posredniške družbe in ima lahko v lasti največ 5 % celotnega števila delnic oziroma deležev drugih borzno posredniških družb.

Banka, ki ima v lasti več kot 5 % celotnega števila delnic oziroma deleža borzno posredniške družbe ne sme neposredno opravljati poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

Banke, ki sestavljajo bančno skupino, smejo opravljati posle iz prvega odstavka 39. člena tega zakona le preko ene banke iz bančne skupine ali preko ene borzno posredniške družbe.

44. člen

Tuja oseba lahko postane delničar oziroma družbenik borzno posredniške družbe le s predhodnim soglasjem Agencije.

Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko postane delničar oziroma družbenik le do višine 24 % osnovnega kapitala borzno posredniške družbe.

Pri izdaji soglasja iz prvega odstavka tega člena Agencija upošteva razpršenost lastništva delnic ter kapitalsko in upravljaljsko povezanost med delničarji oziroma družbeniki.

3. Dovoljenje za opravljanje poslov

45. člen

Borzno posredniške družbe morajo pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

Banka mora pred pričetkom opravljanja poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda dovoljenje po predhodnem mnenju Agencije.

46. člen

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona je potrebno priložiti:

-

akt o ustanovitvi in statut družbe,

-

opis poslov, ki jih bo opravljala družba ter načrt poslovanja za dve leti,

-

podatke o višini in lastnikih osnovnega kapitala družbe,

-

podatke o kapitalskih deležih ustanoviteljev družbe v drugih pravnih osebah,

-

dokumentacijo, ki jo določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je družba kadrovsko, tehnično, finančno in organizacijsko sposobna opravljati posle, predvidene s statutom.

47. člen

Agencija izda dovoljenje za opravljanje poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, če ugotovi, da borzno posredniška družba izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov, določene s tem zakonom.

V izreku odločbe iz prvega odstavka tega člena Agencija določno navede, za katere posle dovoljenje velja.

4. Borzni posredniki

48. člen

Posle iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, razen posle iz sedme alinee, opravljajo pri pooblaščenem udeležencu le osebe, ki so opravile poseben strokovni izpit, s katerim se preveri strokovna sposobnost za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji (v nadaljnjem besedilu: borzni posredniki).

Agencija določi način in pogoje za opravljanje izpita iz prvega odstavka tega člena.

49. člen

Borzni posrednik ne sme spodbujati ali priporočati strankam nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev zgolj z namenom pridobitve provizije.

5. Vodenje knjig in računov

50. člen

Pooblaščeni udeleženec vodi v zvezi s posli iz prve in druge alinee 39. člena tega zakona knjigo naročil, v katero vpisuje naročila strank, svoja naročila in naročila v zvezi z upravljanjem finančnega premoženja strank po časovnem vrstnem redu in preklic naročil.

Podrobnejšo vsebino in način vodenja knjige naročil iz prvega odstavka tega člena določi Agencija.

51. člen

Pooblaščeni udeleženec odpre poseben račun vrednostnih papirjev in poseben račun denarnih sredstev, preko katerih bo opravljal poslovanje z vrednostnimi papirji.

Borzno posredniška družba oziroma banka mora izkazovati stanja vrednostnih papirjev in denarna stanja strank ločeno od svojih stanj.

52. člen

Borzno posredniška družba uporablja pri vodenju poslovnih knjig kontni plan in kontne okvirje po predpisanih računovodskih standardih.

6. Združenje pooblaščenih udeležencev

53. člen

Borzno posredniške družbe in banke, ki opravljajo posle z vrednostnimi papirji, lahko ustanovijo svoje združenje kot gospodarsko interesno združenje po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

Agencija lahko s pogodbo pooblasti združenje za izvrševanje določenih nalog v skladu s tem zakonom.

V primeru iz prejšnjega odstavka potrjuje Agencija spremembe in dopolnitve splošnih aktov združenja, ki se nanašajo na izvrševanje določenih nalog na podlagi drugega odstavka tega člena.

54. člen

V primeru iz drugega odstavka 53. člena tega zakona združenje najmanj dvakrat letno poroča Agenciji o svojem delu.

Agencija lahko od združenja zahteva dodatne informacije o delovanju združenja.

7. Prepovedi in omejitve

55. člen

Pooblaščeni udeleženec ne sme opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev, predvsem pa ne sme:

-

opravljati navideznih poslov z vrednostnimi papirji z namenom zavajanja investitorjev glede cen vrednostnih papirjev,

-

objavljati ali razširjati napačnih informacij z namenom spremembe cen vrednostnih papirjev,

-

neposredno ali posredno opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, z namenom uravnavanja ali utrjevanja cen vrednostnih papirjev, razen pri opravljanju poslov določenih na podlagi tretje alinee 39. člena tega zakona,

-

posojati vrednostnih papirjev, ki so last strank, brez pismenega soglasja stranke.

56. člen

Pooblaščeni udeleženec si sme izposojati in sme posojati vrednostne papirje le pod pogoji, ki jih določi Agencija.

8. Obveščanje Agencije

57. člen

Borzno posredniška družba mora redno obveščati Agencijo o svojem finančnem stanju, statusnih spremembah, kapitalskih udeležbah v drugih pooblaščenih udeležencih, spremembah v lastništvu osnovnega kapitala ter o vsakem pojavu plačilne nesposobnosti.

58. člen

Podrobnejši način obveščanja iz 57. člena tega zakona določi Agencija.

9. Poslovna skrivnost

59. člen

Zaposleni pri pooblaščenih udeležencih morajo obdržati kot poslovno skrivnost informacije, ki jih pridobijo v zvezi z delom in ki še niso dostopne javnosti ter bi lahko vplivale na ceno vrednostnih papirjev.

Pooblaščeni udeleženci morajo v svojih aktih zagotoviti varovanje poslovnih skrivnosti in preprečevanje zlorab poslovnih skrivnosti. Zagotoviti morajo tudi nadzor pretoka poslovnih skrivnosti znotraj in izven svojega poslovnega sistema.

60. člen

Agencija lahko od borzno posredniške družbe oziroma banke zahteva, da tekoče sestavlja seznam vrednostnih papirjev s podatki o izdajateljih, od katerih bi lahko pridobila informacije iz 59. člena tega zakona oziroma notranje informacije iz 143. člena tega zakona. Takšen seznam mora biti objavljen v vseh oddelkih borzno posredniške družbe oziroma banke, v obliki in na način, kot ga določi uprava borzno posredniške družbe oziroma uprava banke.

Vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni na seznam iz prvega odstavka tega člena, borzni posredniki, borzno posredniške družbe oziroma banke ne smejo priporočati strankam in jih tudi ne smejo kupovati ali prodajati za račun borzno posredniške družbe oziroma banke, v kateri so zaposleni.

10. Nadzor

61. člen

Nadzor nad poslovanjem borzno posredniške družbe opravlja Agencija. Agencija opravlja nadzor tudi nad poslovanjem bank v zvezi s posli iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP)

Časovnica