Nalaganje dokumenta...
Zakon o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov (ZPOGD)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 69-2472/1994, stran 3845 DATUM OBJAVE: 5.11.1994
VELJAVNOST: od 6.11.1994 do 17.12.2001 / UPORABA: od 6.11.1994 do 17.12.2001
RS 69-2472/1994
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 18.12.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2472. Zakon o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov (ZPOGD)
Na podlagi druge alinee prvega dostavka 107. člena ter prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajem
UKAZ
o razglasitvi zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov
o razglasitvi zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov
Razglašam Zakon o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne, 20. oktobra 1994.
Št. 012-01/94-135
Ljubljana, dne 28.oktobra 1994.
Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.
Milan Kučan l.r.
Z A K O N
O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH DRUŽB IZ POSLOV RESTRUKTURIRANJA DOLGOV
O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH DRUŽB IZ POSLOV RESTRUKTURIRANJA DOLGOV
1. člen
Vlada Republike Slovenije lahko do višine in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, odloča o dajanju poroštev Republike Slovenije za obveznosti kreditojemalcev iz kreditov, najetih zaradi restrukturiranja njihovih obveznosti do bank (v nadaljevanju: poroštva zaradi restrukturiranja).
2. člen
Poroštvo zaradi restrukturiranja se ne more dati, če:
-
je kreditojemalec obvladujoča družba v razmerju do druge družbe, razen če se vse od njega odvisne družbe zavežejo kot solidarni dolžniki za njegove obveznosti iz kreditne pogodbe;
-
je kreditojemalec v stečaju;
-
kreditojemalec opravlja gospodarsko javno službo kot svojo dejavnost;
3. člen
Pri restrukturiranju dolgov po tem zakonu se vse banke, katerih terjatve do istega dolžnika se po razvrstitvi v skladu z drugim odstavkom tega člena uvrstijo v skupino B, C ali D, sporazumejo z dolžnikom, da mu bo vsaka od njih del dolgov odpustila ali zamenjala za poslovni delež oziroma delnice dolžnika, za odplačilo preostanka teh dolgov pa bo dolžniku odobrila kredit pod pogoji iz 5. člena tega zakona.
Za razvrstitev terjatev zaradi izvajanja tega zakona je odločilna razvrstitev v skladu z veljavnimi pravili o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic na dan 31.12.1995. Če se terjatve na dan kasnejše razvrstitve uvrstijo v slabšo skupino, je odločilna kasnejša razvrstitev. K razvrstitvi terjatev mora dati mnenje pooblaščeni revizor, ki je revidiral zadnje računovodske izkaze banke.
Če banka pri restrukturiranju dolgov opusti kakšno zavarovanje za svoje terjatve do dolžnika, se za izvajanje tega zakona upošteva razvrstitev terjatev po opustitvi zavarovanj.
4. člen
Banka mora odpustiti dolžniku znesek dolga, ki predstavlja razliko med obračunano višino celotne terjatve in višino terjatve, kakršna bi bila ob upoštevanju dejanskih odplačil glavnice, obresti in drugih obveznosti, če bi dolžnik dolgoval samo glavnico in obresti na glavnico po obrestni meri, največ R + 20%, ki ne presega R+20% oziroma predpisane obrestne mere zamudnih obresti, če je ta v posameznem obdobju nižja.
Banka dolžniku bodisi odpusti, bodisi v skladu z drugim odstavkom 28. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I, 38/92 in 46/93) zamenja za poslovni delež ali delnice dolžnika del preostanka terjatev po zmanjšanju v skladu s prejšnjim odstavkom, in sicer:
-
pri terjatvah, razvrščenih v skupino B, najmanj 10% preostanka terjatev,
-
pri terjatvah, razvrščenih v skupino C, najmanj 25% preostanka terjatev in
-
pri terjatvah, razvrščenih v skupino D, najmanj 50% preostanka terjatev.
Prihodki banke, doseženi s sprostitvijo posebnih rezervacij ob restrukturiranju iz 3. člena tega zakona, se ne upoštevajo pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dobička.
5. člen
Dolžnik in banka s sklenitvijo kreditne pogodbe ali dodatka k obstoječim pogodbam (v nadaljevanju: kreditna pogodba) določita pogoje kreditiranja dolžnika do vračila dela dolga, ki mu ni bil odpuščen ali zamenjan za poslovni delež ali delnice na način iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona.
Kredit iz prvega odstavka tega člena banka odobri pod naslednjimi pogoji:
-
kreditojemalec banki dolguje samo glavnico in obresti od glavnice, ne glede na siceršnje splošne pogoje banke;
-
kreditojemalec začne odplačevati glavnico kredita po preteku najmanj treh let od začetka uporabe kredita, in jo odplačuje najmanj štiri leta v enakih polletnih obrokih;
-
glavnica kredita se revalorizira z valutno klavzulo po srednjem tečaju Banke Slovenije za ECU ali s stopnjo, enako temeljni obrestni meri in obrestuje po obrestni meri največ 9% letno, obresti na revalorizirano glavnico pa se plačujejo v četrtletnih obrokih;
-
izpolnitev obveznosti kreditojemalca se delno zavaruje s poroštvom države;
-
banka med trajanjem kreditiranja neodvisno od kapitalske udeležbe v kreditojemalcu imenuje najmanj enega člana nadzornega sveta kreditojemalca, ki zastopa njene interese;
-
kreditojemalec med trajanjem kreditiranja ne sme brez soglasja banke imenovati članov uprave, niti prodajati, vlagati, obremenjevati ali dajati v zakup sredstev, katerih vrednost presega 10.000.000 tolarjev, prenehati s poslovanjem ali se statusno preoblikovati z razdelitvijo, spojitvijo ali pripojitvijo.
6. člen
Višino prejemkov članov uprave kreditojemalec v času kreditiranja določa s soglasjem banke, višino plačil delavcem, zaposlenim pri kreditojemalcu, pa se s sporazumom med banko, kreditojemalcem in sindikati delavcev.