ZPOGD – Zakon o poroštvih Republike Slovenije...

2472. Zakon o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov (ZPOGD)

Na podlagi druge alinee prvega dostavka 107. člena ter prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajem

UKAZ o razglasitvi zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov

Razglašam Zakon o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne, 20. oktobra 1994.

Št. 012-01/94-135

Ljubljana, dne 28.oktobra 1994.

Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.

Z A K O N O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH DRUŽB IZ POSLOV RESTRUKTURIRANJA DOLGOV

1. člen

Vlada Republike Slovenije lahko do višine in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, odloča o dajanju poroštev Republike Slovenije za obveznosti kreditojemalcev iz kreditov, najetih zaradi restrukturiranja njihovih obveznosti do bank (v nadaljevanju: poroštva zaradi restrukturiranja).

2. člen

Poroštvo zaradi restrukturiranja se ne more dati, če:

-

kreditojemalec ni organiziran kot kapitalska gospodarska družba ali kot podjetje, kateremu Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo že odobrita program preoblikovanja v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij;

-

je kreditojemalec obvladujoča družba v razmerju do druge družbe, razen če se vse od njega odvisne družbe zavežejo kot solidarni dolžniki za njegove obveznosti iz kreditne pogodbe;

-

je kreditojemalec v stečaju;

-

kreditojemalec opravlja gospodarsko javno službo kot svojo dejavnost;

-

je večinski delničar ali družbenik kreditojemalca Republike Slovenije;

-

je kreditojemalec ali njegov večinski delničar oziroma družbenik s pogodbo prenesel družbeni kapital na Sklad Republike Slovenije za razvoj;

-

je terjatve banke v sanaciji do kreditojemalca ali njegovega večinskega delničarja oziroma družbenika prevzela Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic kot potencialne izgube.

3. člen

Pri restrukturiranju dolgov po tem zakonu se vse banke, katerih terjatve do istega dolžnika se po razvrstitvi v skladu z drugim odstavkom tega člena uvrstijo v skupino B, C ali D, sporazumejo z dolžnikom, da bo vsaka od njih opustila vsa zavarovanja za svoje terjatve do njega in mu del dolgov odpustila ali zamenjala za poslovni delež oziroma delnice dolžnika, za odplačilo preostanka teh dolgov pa bo dolžniku odobrila nov kredit pod pogoji iz 5. člena tega zakona.

Za razvrstitev terjatev zaradi izvajanja tega zakona je odločilna razvrstitev v skladu z veljavnimi pravili o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, kakršna bi bila na dan 30.9.1994, če terjatve ne bi bile zavarovane. Če bi se terjatve na dan kasnejše razvrstitve uvrstile v slabšo skupino, je odločilna kasnejša razvrstitev. K razvrstitvi terjatev mora dati mnenje pooblaščeni revizor, ki je revidiral zadnje računovodske izkaze banke.

4. člen

Banka pri restrukturiranju opusti vse zastavne in druge pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev dolžnikovih dolgov.

Banka mora odpustiti dolžniku znesek dolga, ki predstavlja razliko med obračunano višino celotne terjatve in višino terjatve, kakršna bi bila ob upoštevanju dejanskih odplačil glavnice, obresti in drugih obveznosti, če bi dolžnik dolgoval samo glavnico in obresti na glavnico po obrestni meri največ R + 20%, ne glede na vmesna odplačevanja dolgov z novimi krediti.

Banka dolžniku bodisi odpusti, bodisi zamenja za poslovni delež ali delnice dolžnika del preostanka terjatev po zmanjšanju v skladu s prejšnjim odstavkom, in sicer:

-

pri terjatvah, razvrščenih v skupino B, najmanj 10% preostanka terjatev,

-

pri terjatvah, razvrščenih v skupino C, najmanj 25% preostanka terjatev in

-

pri terjatvah, razvrščenih v skupino D, najmanj 50% preostanka terjatev.

Prihodki banke, doseženi s sprostitvijo posebnih rezervacij ob restrukturiranju iz 3. člena tega zakona, se ne upoštevajo pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dobička.

5. člen

Dolžnik s sklenitvijo kreditne pogodbe z banko (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba) najame pri banki nov kredit, s katerim ji odplača del dolgov, ki mu ni bil odpuščen ali zamenjan za poslovni delež ali delnice na način iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

Kredit iz prvega odstavka tega člena banka odobri pod naslednjimi pogoji:

-

kreditojemalec banki dolguje samo glavnico in obresti od glavnice, ne glede na siceršnje splošne pogoje banke;