TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Problem

Sodišča pri svojem delu pogosto potrebujejo znanja neodvisnih strokovnjakov, sodnih izvedencev. Od izvedencev terjajo, da na postavljena vprašanja odgovorimo neodvisno in v skladu s pravili znanosti in stroke. V sklepu sodišča strokovna pravila znanosti in stroke niso konkretizirana. Obseg njihove uporabe opredelimo izvedenci. To naredimo v metodološkem delu izvedenskega mnenja.

Pri uporabi pravil znanosti in stroke velja, da jih moramo izvedenci jasno opredeliti in v opredeljeni okvir umestiti razpoložljive podlage izvedenskega mnenja. Te podlage so praviloma listine, ki so v sodnem spisu. Če sodišče odloči upoštevamo tudi v sklepu sodišča navedena pričanja.

Velja, da izvedenčevo mnenje temelji na ugotovitvah. Ugotovitve moramo utemeljiti na način, ki zagotavlja njihovo ponovljivost. Naša osebna gledanja o odgovornosti, krivdi, poštenosti, pravičnosti itd. so nepomembna. Še več, izvedenska stroka nalaga, da se o vprašanjih, ki niso predmet stroke v imenu katere se izrekamo ali kjer ne razpolagamo z verodostojnimi listinskimi podlagami, ne izrečemo.

V raziskavi, ki smo jo opravili na Inštitutu za forenzične preiskave v financah in računovodstvu, ki deluje na Visoki šoli za računovodstvo in finance smo analizirali 30 naključno izbranih izvedenskih mnenj (analizirana mnenja zaradi zagotavljanja varovanja podatkov ne prikazujemo). Testirali smo naslednji hipotezi:

• Utemeljitve ugotovitev v izvedenskih mnenjih ne omogočajo ponovljivost ugotovitev.
• V izvedenskih mnenjih niso navedena pravila znanosti in stroke, ki so podlaga ugotovitev.

Vemo, da raziskani vzorec ni statistično značilen. Za pridobitev statistično značilnega vzorca je treba zagotoviti več izvedenskih mnenj. To pa je težava. Analizirana mnenja smo pridobili iz osebnih baz izvedencev in strokovnjakov, ki so podajali izvedenska mnenja na že podana mnenja, ali pa so v postopkih sodelovali kot neodvisni strokovnjaki. Ne glede na dejstvo, da vzorec pridobljenih izvedenskih mnenj ni statistično značilen, menimo, da je ta raziskava zadovoljiva podlaga za testiranje možnega tveganja kakovosti izvedenskih mnenj na področju izvedeništva finančne in računovodske stroke. Kot taka je ta raziskava dobra podlaga za načrtovanje razširjene raziskave.

Namen te raziskave ni podati končni odgovor o kakovosti izvedenskih mnenj, temveč ugotoviti ali obstaja tveganje, da v slovenskem pravosodnem sistemu obstaja problem kakovosti izvedenskih mnenj s področja financ in računovodstva. Če bo hipoteza potrjena, bomo v nadaljevanju poskusili pridobiti širši nabor izvedenskih mnenj in raziskavo razširili. S tem bomo prispevali h kakovosti izvedenskih mnenj, kot sestavine odločevalnega postopka na sodiščih.

2 Strokovne podlage

Za potrebe sodnih postopkov morajo biti izvedenska mnenja napisana razumljivo in kolikor se da preprosto, saj uporabniki naših mnenj praviloma ne razpolagajo z znanji s področja računovodstva in financ. Kljub zahtevi po razumljivem in včasih poenostavljenem pisanju izvedenskim mnenj pa velja, da mora biti izvedensko poročilo napisano tako, da omogoča ponovljivost ugotovitev[1].

Strokovna pravila poročanja (primerjaj Report Writing Manual, ACFE[2], Austin ZDA, 2014)[3] med drugim predlagajo bistvene sestavine poročila in pri tem navajajo, da struktura poročila ne more biti enoznačna za vse primere. Ne glede na samo sestavo poročila pa bi naj vsako poročilo vsebovalo vsebinske sklope v katerih je prikazano (prav tam, stran 11):

3 Formalni podatki

Tukaj se prikaže datum poročila, oznake poročila (številka poročila, številka zadeve, oznaka zaupnosti, podatki o izvedencu in njegovi neodvisnosti itd.)

4 Ozadje

Tukaj se navede sklep sodišča in naloga s prikazom relevantnih podlag (sodni spis, ločena preiskava itd.)

5 Povzetek izvedenih postopkov

Tukaj se na kratko prikažejo metodološke podlage (uporabljena pravila znanosti in stroke), ključni postopki, ki morajo biti izvedeni in potrebne listinske podlage.

6 Pristop

Opredeli se preiskovalna skupina (izvedenec in sodelavci), izvedeni postopki (katere listine so bile preverjene, ustreznost in zadovoljivost listinskih podlag), kateri postopki so bili izvedeni, omejitve, skratka vse, kar je pomembno za ugotovitve.

7 Ugotovitve

V tem poglavju se prikažejo podrobnosti preiskave. Opiše se, kaj je bilo preiskovano, kaj je bilo ugotovljeno in utemeljitev ugotovitev.

Priporoča se tehnika: Ugotovitev à utemeljitev. Pri utemeljitvi se je treba sklicevati na izvedene postopke (ti so opredeljeni v metodološkem delu poročila v skladu z uporabljenimi pravili znanosti in stroke) in citirati podporne listine (ali druge podlage) in njihovo povezavo z ugotovitvijo. Po potrebi se priložijo priloge, ki dodatno utemeljujejo ugotovitve.

Ugotovitev je prikazana kratko, nedvoumno in enoznačno.

Utemeljitev ugotovitve mora biti napisana razumljivo, podrobno in celovito. Omogočiti mora njeno ponovljivost. Utemeljitev pogosto terja veliko prostora, kar lahko povzroči nepreglednost poročila. Temu se izognemo tako, da tekste, ki obremenjujejo poročilo prikažemo v prilogi. V poročilu se na prilogo sklicujemo. V prilogah praviloma prikažemo obsežne izračune, analize, rezultate preverjanja posameznosti itd. Na ta način postane poročilo bolj prijazno do bralca (uporabnika). V poročilu se pri povzetkih utemeljitev sklicujemo na priloge v katerih je prikazano vse, kar je potrebno za utemeljitev ugotovitev.

Poglavje ugotovitve je lahko strukturirano v več podpoglavij. Običajno se znotraj posameznega podpoglavja prikaže vprašanje sodišča in odgovor nanj.

8 Povzetek (mnenje)

V povzetku povzamemo ugotovitve in oblikujemo mnenje. Običajno jih strukturiramo po vprašanjih sodišča (struktura je lahko: a) vprašanje, b) odgovor, c) mnenje.

Pri oblikovanju povzetka pazimo, da se ne pomešajo ugotovitve z mnenjem. Ugotovitve temeljijo na izvedenih postopkih in izvedenih dokazih. Mnenje črpa iz ugotovitev in mora temeljiti na njih (mnenje nikoli ni neodvisno od ugotovitev). Paziti je treba, da ne posega na druga strokovna področja (na primer področje prava). V mnenju se nikoli ne izrekamo o krivdi ali nedolžnosti bilo katere stranke, o pravičnosti, nepravičnosti in podobno (to stroka forenzičnih preiskav obravnava kot hudo kršitev etičnih standardov). Ne smemo se izrekati subjektivno, se postavljati v vlogo pravičnika ali kaj podobnega (takšni izreki se štejejo za hudi kršitev strokovnih pravil forenzičnih preiskovalcev).

9 Analiza izvedenskih poročil

Verjamemo, da analizirana izvedenska mnenja temeljijo na kakovostnem delu izvedencev in da gre pri ugotovljenih slabostih za slabosti poročanja. Cilj analize izvedenskih mnenj je bil ugotoviti:

• Ali v izvedenskem mnenju prikazane utemeljitve ugotovitev omogočajo ponovljivost ugotovitev.
• Ali so v izvedenskih mnenjih navedena pravila znanosti in stroke, ki so podlaga odgovorom.

10 Ponovljivost ugotovitev

Pri analiziranju izvedenskih mnenj so naši neodvisni strokovnjaki na podlagi utemeljitev ugotovitev testirali ponovljivost ugotovitev (v vseh pomembnostih).

Ugotovili smo, da več kot 80 % analiziranih utemeljitev ni zagotovilo ponovljivosti ugotovitev. V analiziranih izvedenskih mnenjih smo med drugim našli tudi navedbe, ki bi lahko predstavljale kršitev etičnih pravil preiskovalcev prevar (ACFE). Navajamo nekaj najpogostejših spornih navedb:

1) »Pregledane so bile listine sodnega spisa. Na njihovi podlagi menim …« (ugotovitev in mnenje sta korektna). Dodan pa je odstavek, v katerem je napisano: »Menim, da obtoženi ni ravnal v skladu s predpisi in je zato kriv«. Utemeljitve zapisanega ni. Izrekanje o krivdi ni nalog izvedencev. O krivdi odloča sodišče.

2) »Pravdna stranka je kršila določila predpisov …«. Utemeljitve tega zapisa v izvedenskem mnenju ni.

3) »Listine sodnega spisa ne omogočajo enoznačnega izreka o vprašanju sodišča, vendar menim, da je …«. Utemeljitve mnenja izvedenca ni. Postavlja se vprašanje, kako je možno oblikovati takšen sklep, če izvedenec ni razpolagal z ustreznimi listinami ali drugimi podlagami, ki bi take navedbe utemeljile.

4) »Iz pregledanih listin ne izhaja, da je očitano dejanje storjeno …«. Utemeljitev je korektna in podpira ugotovitev. »…vendar ne glede na ugotovitev menim, da bi bilo pravično če bi sodišče….« Mnenje ni utemeljeno v skladu s strokovnimi pravili in je kot tako arbitrarno.

5) »Kljub temu, da pregledane listine izkazujejo tako stanje menim, da temu ni tako …« Mnenje ni podprto z ugotovitvami, gre zgolj za mnenje izvedenca, ki je lahko točno ali pa tudi ne - ne temelji na v izvedenskem mnenju zapisanih ugotovitvah.

6) »Pregledane listine ne zadoščajo za oblikovanje odgovora na postavljeno vprašanje«. Iz nadaljevanja pa je razvidno, da je izvedenec odgovoril na vsa vprašanja (na podlagi česa?). V stroki velja pravilo, da se v primeru nezadostnih podlag izvedenec ne more izreči.

7) V izvedenskem mnenju je izvedenec korektno povezal svoje mnenje s korektno utemeljenimi ugotovitvami. Nato pa za mnenjskim odstavkom doda komentarje, ki niso sklepčni z ugotovitvami. Svoje komentarje utemeljuje s standardom »pravičnosti«.

Prikazane pomanjkljivosti pripisujemo slabostim poročanja. Vsekakor priporočamo spoštovanje strokovnih pravil pisanja poročil (utemeljene ugotovitve so podlaga mnenju).

Analiza potrjuje hipotezo »Utemeljitev ugotovitev v izvedenskih mnenjih ne omogoča ponovljivost ugotovitev« in kot taka utemeljuje poglobljeno raziskavo izvedenskih mnenj.

11 Navedba pravil znanosti in stroke, ki so podlaga izvedenskih mnenjih

V pregledanih izvedenskih mnenjih praviloma niso opredeljena uporabljena pravila znanosti in stroke (v več kot 90 % pregledanih mnenj ni opredeljena metodologija, niso konkretizirana uporabljena pravila znanosti in stroke). Pomen opredelitve metodologije, ki je v skladu z uporabljenimi pravili znanosti in stroke utemeljuje analiza spodnjega primera:

Sodišče in stranke so pridobili več izvedenskih oziroma neodvisnih strokovnih mnenj v katerih se odgovarja ne enaka vprašanja. Odgovori izvedencev (strokovnjakov) so bili nasprotujoči (konkretno je šlo za vprašanje obravnavanja vrednosti finančnih naložb v delnice). En izvedenec se je oprl na globalne trende gibanja vrednosti delnic (predvsem na ameriške trge), drugi pa na pravila ocenjevanja vrednosti finančnih instrumentov (Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, računovodski standardi in pravila poslovno finančne stroke, kot se uporabljajo v Sloveniji)? Katero mnenje je pravilno? Na obravnavi je bilo ugotovljeno, da bi bili odgovori obeh izvedencev v vseh pomembnostih enaki, če bi uporabila enaka pravila znanosti in stroke. Odločiti je bilo treba le o pravilih znanosti in stroke, ki se uporabijo pri odgovoru na postavljena vprašanja.

Podobnih primerov je veliko. Njihova skupna značilnost je, da na enaka vprašanja odgovarjajo z uporabo različnih strokovnih pravil. Posledica različne metodologije so različne ugotovitve in podana mnenja. Uporabljena pravila znanosti in stroke lahko pomembno vplivajo na vsebino izvedenskega mnenja in s tem na odločitev sodišča. Zato moramo izvedenci opredeliti uporabljena pravila znanosti in stroke in na ta način omogočiti pravilno razumevanje naših ugotovitev in mnenj. V primeru, če so metodološke možnosti različne, terjamo napotek sodišč.

Izvedena analiza je potrdila hipotezo »v izvedenskih mnenjih niso navedena pravila znanosti in stroke, ki so podlaga ugotovitev« in kot taka utemeljuje nadaljevanje raziskave izvedenskih mnenj.

12 Sklep

Z analizo statistično neznačilnega vzorca izvedenskih mnenj smo testirali hipotezi:

• Utemeljitve ugotovitev v izvedenskih mnenjih ne omogočajo ponovljivost ugotovitev.
• V izvedenskih mnenjih niso navedena pravila znanosti in stroke, ki so podlaga ugotovitev.

Obe hipotezi smo potrdili.

Z analizo izvedenskih mnenj ugotavljamo, da je velika verjetnost, da so izvedenska mnenja v analiziranih vsebinah pomanjkljiva. Pomanjkljivosti lahko pomembno vplivajo na pravilnost podanih mnenj in s tem na ustreznost sodnih odločitev. To tveganje utemeljuje poglobljeno raziskavo izvedenskih mnenj, ki bo podala zanesljive odgovore o kakovosti analiziranih izvedenskih mnenj. V raziskavo je nujno treba pritegniti pravosodne organe in zagotoviti statistično značilen vzorec izvedenskih mnenj. Cilj raziskave bo izboljšanje kakovosti izvedenskih mnenj, ki bodo kot taka boljša podlaga odločitev sodišč.

O avtorju:

Dr. Branko Mayr je sodni izvedenec za več ekonomskih področij in docent na Visoki šoli za računovodstvo in finance. Kot visokošolski učitelj je nosilec več predmetov na magistrskem programu Forenzične preiskave v financah in računovodstvu.

[1] Načelo ponovljivosti ugotovitev pomeni, da lahko neodvisni strokovnjak, na podlagi, v izvedenskem mnenju prikazanih utemeljitev ugotovitev, ponovi izvedene postopke in pride do v vseh pomembnostih enakih ugotovitev.

[2] ACFE = Association of Certified Fraud Examiners

[3] Podobno tudi pravila revizijske stroke (Mednarodni standardi revidiranja), ocenjevalske stroke (Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti).