Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o gasilstvu
Razglašam zakon o gasilstvu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1993.
Ljubljana, dne 28. decembra 1993
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l.r.
Ta zakon ureja naloge, organizacijo in status gasilstva.
2. člen
(definicija gasilstva)
(1)
Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna gasilska služba), katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo občine in država.
(2)
Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu. Izvajanje operativnih nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesrečah, je za prizadete in ogrožene brezplačno, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
3. člen
(naloge gasilstva)
(1)
Gasilske organizacije izvajajo operativne naloge gasilstva.
(2)
Gasilske organizacije lahko izvajajo tudi druge naloge gasilstva, ki se skladno s tem zakonom lahko izvajajo kot pridobitna dejavnost.
(3)
Izvajanje drugih nalog gasilstva ne sme omejevati izvajanja operativnih nalog gasilstva.
4. člen
(omejitve pravic)
Vodja intervencije sme ob požaru ali drugi nesreči, ko ni mogoče drugače zavarovati ljudi in premoženja, v skladu s tem zakonom, začasno omejiti:
-
pravico do nedotakljivosti stanovanja;
-
pravico do uživanja lastnine.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Prostovoljni gasilec je član prostovoljnega gasilskega društva.
2.
Poklicni gasilec je delavec v poklicni gasilski enoti ali poklicnem jedru prostovoljne gasilske enote oziroma delavec, ki opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji in je zaključil usposabljanje za poklicne gasilce.
3.
Operativni gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične in zdravstvene zahteve ter je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog.
4.
Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških ter industrijskih nesrečah, opravljanje nalog zaščite in reševanja oseb ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so lahko tudi preventivne, in sicer izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ki jih gasilskim enotam določajo predpisi s področja varstva pred požarom, usposabljanja in vaje za izvajanje operativnih nalog gasilstva.
5.
Druge naloge gasilstva se lahko izvajajo kot pridobitna dejavnost in se ne uvrščajo med operativne naloge gasilstva, zlasti izvajanje požarne straže, požarnega varovanja ter drugih ukrepov varstva pred požarom na podlagi pooblastil pristojnega organa, vzdrževanje gasilnikov, pregledovanje in preizkušanje hidrantnega omrežja, zagotavljanje pitne vode za prebivalce in živino ter posojanje zaščitne in reševalne opreme.
6.
Intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva, razen preventivnih operativnih nalog.
7.
Operativni gasilski načrt je načrt, ki ureja organiziranje, delovanje, obveščanje in aktiviranje gasilskih enot.
8.
Elaborat javne gasilske službe je dokument, s katerim se v občinah, kjer so ustanovljene poklicne gasilske enote, določi končna organiziranost in opremljenost gasilske enote ter organiziranost javne gasilske službe v občini.
9.
Sistem obveščanja in aktiviranja gasilcev je del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
10.
Gasilska zaščitna oprema je oprema za osebno in skupinsko zaščito gasilcev pri izvajanju operativnih nalog gasilstva.
11.
Gasilska reševalna oprema je vsako orodje, naprava ali sredstvo, ki je izdelano ali pridobljeno zato, da se uporablja za izvajanje operativnih nalog gasilstva.
12.
Gasilske nepremičnine so zemljišča s pripadajočimi sestavinami in so namenjena za izvajanje javne gasilske službe.
13.
Gasilska služba je poklicno ali prostovoljno opravljanje operativnih nalog gasilstva.
14.
Gasilska enota je poklicna ali prostovoljna enota, ki je sestavni del gasilske organizacije, in izvaja operativne naloge gasilstva v določenih formacijskih sestavah gasilskih enot ter izpolnjuje druge pogoje, določene s predpisi.
15.
Poklicno jedro je skupina operativnih gasilcev, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva v prostovoljni gasilski enoti, določeni z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.
16.
Formacijske sestave gasilskih enot so s pravili gasilske službe določeni seznami funkcionalnih dolžnosti, s katerimi se določajo gasilske skupine, oddelki, vodi in druge enote za opravljanje operativnih nalog gasilstva.
17.
Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva, gasilske zveze in poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavodi ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.
18.
Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo operativne naloge gasilstva ter druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. Člani prostovoljnega gasilskega društva so lahko tudi pravne osebe.
19.
Gasilska izkaznica je listina, v kateri so navedeni predpisani podatki, in je opremljena s fotografijo, s katero prostovoljni ali poklicni gasilec izkaže članstvo v gasilski enoti in gasilski organizaciji oziroma dokazuje svojo identiteto. Izda jo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje za poklicne gasilce, za prostovoljne gasilce pa Gasilska zveza Slovenije. Iz gasilske izkaznice je razvidno, kdo je operativni gasilec. Kot sestavni del gasilske izkaznice se lahko predpiše tudi ustrezna oznaka.
20.
Čas za prihod gasilskih enot na kraj nesreče obsega čas od prejema klica za aktiviranje gasilske enote, čas prenosa klica in čas, potreben za izvoz in prihod gasilcev na kraj nesreče, pri čemer se upoštevajo vrsta gasilske enote ter naravne in druge razmere na poti do kraja nesreče ter na območju, na katerem se je nesreča zgodila.
21.
Čas intervencije obsega čas od prejema poziva za aktiviranje gasilske enote oziroma posameznih gasilcev do vrnitve v matično enoto ter vzpostavitve enote v pripravljenost.
(1)
Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva.
(2)
Občina zagotavlja sredstva za:
1.
redno delovanje gasilskih enot;
2.
gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje;
3.
vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme;
4.
usposabljanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot;
5.
gradnjo in vzdrževanje gasilskih nepremičnin;
6.
povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju operativnih nalog gasilstva;
7.
povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja operativnih nalog gasilstva na intervencijah;
8.
opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.
(3)
Občina zagotavlja opravljanje operativnih nalog gasilstva preko gasilskih organizacij.
7. člen
(naloge širših samoupravnih lokalnih skupnosti)
Na širšo samoupravno lokalno skupnost se lahko prenese opravljanje nalog gasilstva, ki so pomembne za varstvo pred požarom in drugimi nevarnostmi, kot je nakup, vzdrževanje in hramba gasilske zaščitne in reševalne opreme za zahtevnejše intervencije, velike požare in druge velike nesreče.
(1)
Država na področju gasilstva:
1.
ustanovi in zagotovi delovanje gasilske šole za usposabljanje kadrov v gasilstvu in izvaja usposabljanja;
2.
sofinancira naloge zaščite in reševanja, ki so širšega pomena;
3.
zagotavlja del sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju gasilstva ter za razvijanje gasilske zaščitne in reševalne opreme;
4.
zagotavlja pogoje za delovanje Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev;
5.
zagotavlja skladen razvoj gasilstva v državi in zagotavlja pogoje za posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme;
6.
zagotavlja delovanje sistema obveščanja in alarmiranja na območju države in posameznih geografsko ali kako drugače povezanih širših območjih državnega ozemlja;
7.
zagotavlja sredstva za standardizirana gasilska zavarovanja pripadnikov gasilske organizacije ter del sredstev za standardizirana gasilska zavarovanja vozil, opreme in objektov, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih nalog.
(2)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi gasilske enote za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ki so širšega pomena. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s temi gasilskimi enotami neposredno sklene pogodbe o opravljanju nalog zaščite in reševanja, ki so širšega pomena. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje mora pred sklenitvijo pogodbe obvestiti o tem občinski organ, pristojen za organizacijo javne gasilske službe v občini, na območju katere gasilska enota deluje. Vlada predpiše čas izvoza posameznih kategorij gasilskih enot.
(3)
Minister, pristojen za gasilstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše minimalno osebno in skupinsko zaščitno opremo gasilcev, merila za zavarovanje operativnih gasilcev za primer smrti in trajne ali prehodne izgube delovne zmožnosti, merila in roke za periodično ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti in programe za opravljanje preizkusa znanja operativnih gasilcev ter strokovne izpite. Minister v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev predpiše uniformo, čine in oznake gasilcev ter obliko in vsebino gasilske izkaznice. Minister predpiše tudi čase, v katerih morajo gasilske enote, ki so aktivirane v skladu z operativnim gasilskim načrtom občine, priti na kraj nesreče ter merila za požarno pokrivanje posameznih vrst objektov. Minister predpiše tudi vrsto, vsebino, obseg in način izvedbe sklenitve standardiziranih gasilskih zavarovanj iz 7. točke prvega odstavka tega člena.
(4)
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom predpiše merila za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev.
(5)
Minister po predhodnem mnenju Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev predpiše tudi pravila gasilske službe, s katerimi se uredijo zlasti:
1.
naloge in odgovornosti gasilcev ter oblike sodelovanja gasilskih organizacij;
2.
formacijske sestave gasilskih enot;
3.
strokovno usposabljanje gasilcev.
9. člen
(vrste gasilskih enot)
(1)
Gasilske enote so poklicne ali prostovoljne, glede na območje delovanja pa so teritorialne in industrijske.
(2)
Gasilske enote so organizirane kot:
1.
poklicne gasilske enote;
2.
prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih;
3.
gasilske enote v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.
(3)
Gasilske enote opravljajo svoje naloge v skladu s pravili stroke in pravili gasilske službe.
10. člen
(osnovna merila)
(1)
Osnovna merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot so:
-
tip naselij glede na gostoto in način pozidave, stopnjo razvitosti ter storitvene, oskrbovalne, proizvodne in kmetijske dejavnosti;
b)
za gospodarske družbe, zavode in druge organizacije:
-
požarna ali eksplozijska nevarnost tehnološkega procesa;
-
površina in razmestitev objektov;
-
oddaljenost ustrezne gasilske enote;
-
površina in vrsta gozdov;
-
velikost in vrsta vodnih površin.
(2)
Vlada predpiše podrobnejša merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.
11. člen
(organizacija gasilstva)
Organizacija gasilstva v občini se v skladu z merili iz prejšnjega člena določi z operativnim gasilskim načrtom občine.
11.a člen
(opravljanje javne gasilske službe)
(1)
Poklicne gasilske enote, ki opravljajo javno gasilsko službo v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi, se prek svojih gasilskih organizacij povezujejo v Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Prostovoljne gasilske enote opravljajo javno gasilsko službo skladno s tem zakonom, če jih neposredno določi pristojni občinski organ in če z gasilskimi organizacijami, v katerih delujejo te gasilske enote, občina neposredno sklene pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Za opravljanje javne gasilske službe v skladu s tem zakonom je lahko določena le tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilskih zvez povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije. Pogodbo o opravljanju javne gasilske službe sopodpisuje tudi pristojna gasilska zveza.
(2)
Pristojni občinski organ za opravljanje javne gasilske službe v skladu s tem zakonom določi zlasti:
1.
obseg in način opravljanja javne gasilske službe;
2.
začetek ali obdobje opravljanja javne gasilske službe;
3.
organizacijo javne gasilske službe;
4.
nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe.
(3)
Obseg in način opravljanja javne gasilske službe se določi zlasti v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, s časi, določenimi za izvoz gasilskih enot, ter z načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah občine.
(4)
V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe se za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja pristojni občinski organ za opravljanje javne gasilske službe, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, plačevanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja vozil, opreme in objektov, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih nalog, zavarovanja za poklicne bolezni ter za druge pravice iz delovnega razmerja oziroma pravice, ki jih ta zakon določa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih občina namenja za usposabljanje gasilske mladine in druge društvene dejavnosti.
(5)
V opravljanje javne gasilske službe v skladu s tem zakonom se lahko na podlagi odločitve pristojnega občinskega organa in pogodbe o opravljanju javne gasilske službe vključi tudi industrijska gasilska enota, če ne glede na to gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, v kateri taka gasilska enota deluje, izpolnjuje obveznosti glede lastne gasilske službe, organizirane v skladu z merili za organizacijo in opremljanje gasilskih enot.
(6)
V letnem programu dela poklicne gasilske enote, ki je organizirana kot javni zavod, se določi tudi sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi enotami in industrijskimi gasilskimi enotami pri opravljanju javne gasilske službe.
11.b člen
(opravljanje požarne straže in drugih nalog)
(1)
Požarno stražo in požarno varovanje objektov, drugega premoženja ter javnih prireditev opravljajo na območju občine tiste gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko službo v skladu s tem zakonom na območju te občine, če z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom ni določeno drugače. Stroški izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem členu bremenijo naročnika.
(2)
V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki imajo organizirano svojo operativno gasilsko enoto v skladu s tem zakonom, lahko ta izvaja tudi požarno stražo na tem območju.
11.c člen
(gasilsko poveljstvo)
(1)
Za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini se ustanovi gasilsko poveljstvo občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot oziroma gasilskih sektorjev na območju občine. Gasilsko poveljstvo se v skladu s tem členom ustanovi le v tisti občini, v kateri delujejo prostovoljne in poklicne gasilske enote, oziroma v tisti občini, v kateri se prostovoljne gasilske enote vključujejo v gasilsko zvezo, ki obsega več občin. Gasilsko poveljstvo imenuje gasilskega poveljnika občine. V občinah, v katerih delujejo poklicne gasilske enote, gasilskega poveljnika občine imenuje župan na predlog gasilskega poveljstva. Podrobneje se postopek imenovanja in pristojnosti gasilskih poveljstev ter gasilskih poveljnikov občin uredijo s pravili gasilske službe.
(2)
V občini, v kateri deluje gasilska zveza, ki povezuje le prostovoljne gasilske enote na območju te občine, opravlja poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva občine, poveljnik gasilske zveze pa naloge gasilskega poveljnika občine.
(3)
Gasilski poveljnik občine vodi gasilsko poveljstvo občine ter lahko tudi večje gasilske intervencije. Gasilski poveljnik občine je član štaba Civilne zaščite občine.
(4)
Gasilski poveljnik občine in gasilsko poveljstvo občine organizirata javno gasilsko službo v skladu z merili za organiziranje ter opremljanje gasilskih enot, elaboratom javne gasilske službe in operativnim gasilskim načrtom, skladno s pogodbo o opravljanju lokalne javne gasilske službe in z načrti zaščite in reševanja.
11.č člen
(gasilska zaščitna in reševalna oprema in gasilske nepremičnine)
(1)
Gasilska zaščitna in reševalna oprema ter gasilske nepremičnine ne morejo biti predmet izvršbe ali stečaja.
(2)
Gasilska zaščitna in reševalna oprema ter gasilske nepremičnine, ki jih uporabljajo poklicne gasilske enote, so last občine ali občin na podlagi odloka o ustanovitvi. Njihova uporaba in vzdrževanje se uredita s pogodbo med pristojnimi občinskimi organi ter gasilsko enoto.
(3)
Gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter gasilske nepremičnine ob prenehanju delovanja prostovoljnega gasilskega društva, ki je te nepremičnine oziroma opremo uporabljalo, prevzame občina, na območju katere je bil sedež prostovoljnega gasilskega društva, oziroma s soglasjem pristojnega občinskega organa tista gasilska enota, ki zagotavlja izvajanje javne gasilske službe na območju, na katerem je delovalo prostovoljno gasilsko društvo.
(4)
Gasilsko zaščitno in reševalno opremo industrijske gasilske enote, ki je prenehala delovati, prednostno lahko prevzame občina, na območju katere je bil sedež društva, proti plačilu dejanske vrednosti te opreme gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, v kateri je industrijska gasilska enota delovala, če je ta financirala nabavo te opreme.
(5)
Uporaba reševalne opreme in gasilskih vozil ni dovoljena pri preprečevanju demonstracij, stavk in podobnih dogodkov, v katerih skupine državljanov izražajo protest zaradi aktualnih političnih, socialnih ali drugih splošnih družbenih vprašanj.
1. Poklicne gasilske enote
12. člen
(poklicna gasilska enota)
(1)
Poklicna gasilska enota opravlja operativne naloge gasilstva na območju, za katerega je ustanovljena ali ima sklenjeno ustrezno pogodbo. Poklicna gasilska enota, ki opravlja javno gasilsko službo, je praviloma osrednja enota v občini in posreduje na območju celotne občine v skladu z operativnim gasilskim načrtom občine.
(2)
Poklicne gasilske enote se organizirajo v skladu z merili iz 10. člena tega zakona.
12.a člen
(kandidat za poklicnega gasilca)
(1)
Kandidat za poklicnega gasilca poklicno opravlja naloge gasilstva in poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še posebne pogoje:
1.
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, in je polnoleten;
2.
ni v kazenskem postopku in ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
3.
opravi predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti.
(2)
Po sklenitvi delovnega razmerja mora kandidat za poklicnega gasilca v 24 mesecih uspešno zaključiti usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce, s čimer pridobi naziv poklicni gasilec in se lahko zaposli na ustrezno delovno mesto.
(3)
Kandidatu za poklicnega gasilca, ki ni uspešno končal gasilske šole, se izredno odpove pogodba o zaposlitvi.
13. člen
(poklicni gasilec)
(1)
Poklicni gasilec mora imeti uspešno zaključeno usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicnega gasilca.
(2)
Poklicni gasilec, ki kot operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, mora imeti uspešno zaključeno usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicnega gasilca, najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog v poklicnem gasilstvu, opravljeno predpisano usposabljanje za to delo ter strokovni izpit za operativnega vodjo, ki ga mora opraviti v dveh letih po prevzemu nalog.
(3)
Poklicni gasilec, ki kot poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, mora imeti uspešno zaključeno usposabljanje v gasilski šoli po programu za poklicnega gasilca, najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, če vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, tri leta delovnih izkušenj pri vodenju operativnega dela v poklicnih gasilskih enotah, opravljeno predpisano usposabljanje za to delo ter strokovni izpit za poveljnika, ki ga mora opraviti v dveh letih po prevzemu nalog poveljnika.
(4)
Državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali države, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), lahko v Republiki Sloveniji opravljajo delo poklicnega gasilca v skladu s tem zakonom pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Državljani države pogodbenice, ki želijo opravljati delo poklicnega gasilca v skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu, pristojnem za gasilstvo, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Ministrstvo, pristojno za gasilstvo, izvede postopek o priznavanju poklicne kvalifikacije v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.
13.a člen
(poveljnik poklicne gasilske enote)
(1)
Poveljnik poklicne gasilske enote je poklicni gasilec, ki organizira in vodi strokovno delo enote.
(2)
Poveljnik poklicne gasilske enote zlasti:
1.
skrbi za njeno intervencijsko pripravljenost in vodi večje intervencije;
2.
organizira in nadzira strokovno usposabljanje, urjenje ter kondicijsko pripravljenost pripadnikov enote;
3.
skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme.
(3)
Poveljnik poklicne gasilske enote je član pristojnega občinskega štaba Civilne zaščite.
(4)
Postopek izbire, naloge in pristojnosti poveljnikov poklicnih gasilskih enot se določijo z akti poklicne gasilske enote ter pravili gasilske službe.
14. člen
(dolžnosti poklicnega gasilca)
(1)
Poklicni gasilec mora periodično opraviti predpisani preizkus psihofizičnih sposobnosti in zdravniški pregled.
(2)
Če je bilo pri preizkusu psihofizičnih sposobnosti ali zdravniškem pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovljeno, da poklicni gasilec ni sposoben za opravljanje svojega dela, se razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovim zdravstvenim in psihofizičnim sposobnostim.
(3)
Če je bilo pri preizkusu psihofizičnih sposobnosti ali zdravniškem pregledu iz prvega odstavka tega člena ugotovljeno, da poklicni gasilec ni sposoben za opravljanje svojega dela, morata delodajalec in ustanovitelj preveriti, ali ga je mogoče zaposliti pod spremenjenimi okoliščinami, in mu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, oziroma če to ni mogoče, se mu odpove pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
14.a člen
(posebni pogoji dela)
(1)
Za delovna razmerja in plače poklicnih gasilcev veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivna pogodba dejavnosti, če s tem zakonom ali zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami posamezno vprašanje ni urejeno drugače.
(2)
S kolektivno pogodbo dejavnosti pravic in obveznosti poklicnih gasilcev, ki jih določa ta zakon ali zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni mogoče urediti drugače ali ugodneje.
(3)
Poklicni gasilci so dolžni na podlagi odločitve predstojnika gasilske enote opravljati delo zaradi narave, organizacije in potreb gasilske službe v posebnih pogojih dela.
(4)
Za posebne pogoje dela iz prejšnjega odstavka se šteje delo v delovnem času, ki je za poklicne gasilce manj ugoden, in delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali s posebnimi obremenitvami.
(5)
Delo preko polnega delovnega časa, dežurstvo in pripravljenost za delo na domu se, razen v primerih, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi:
-
v primeru izvajanja operativnih nalog gasilstva, ko je treba okrepiti sestavo enote, ki izvaja zaščito, reševanje in pomoč, oziroma ko je treba nadaljevati z izvajanjem teh nalog;
-
v primeru, ko nastane neposredna nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče;
-
v obdobju razglašene povečane požarne ogroženosti v naravnem okolju;
-
v primeru, ko se v skladu z odločitvami pristojnega organa nudi pomoč drugim gasilskim ali reševalnim enotam v občini, v drugi občini ali v drugi državi;
-
od nastanka naravne ali druge nesreče do zaključka izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči;
-
če je zaradi razmer v gasilski enoti začasno odsotnih več kot tretjina zaposlenih operativnih gasilcev.
(6)
Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno, če zaradi nujnosti opravljanja dela to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči poklicnemu gasilcu do konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno. Nadurno delo lahko traja do štiri ure dnevno, 20 ur tedensko, 80 ur mesečno in do 180 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.
(7)
Za delo v posebnih pogojih dela iz četrtega odstavka tega člena pripadajo poklicnim gasilcem posebni dodatki v skladu s splošnimi predpisi.
(8)
Operativni gasilci morajo biti zavarovani za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale pri opravljanju operativnih nalog gasilstva.
(9)
Poklicni gasilci imajo pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
14.b člen
(delo v izmenah)
(1)
Dnevna delovna obveznost poklicnega gasilca traja največ 12 ur v zaporednih 24 urah, pri čemer se povprečna dnevna delovna obveznost poklicnega gasilca upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
(2)
Za delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Za delo v izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem zaporedju. Če se delo opravlja v izmenah ali turnusu, se mora zagotoviti njihova periodična izmenjava.
(3)
Poklicnim gasilcem se v primeru izmenskega dela zagotavlja predpisan dnevni in tedenski počitek v minimalnem trajanju v obdobju, ki ne sme biti daljše kot šest mesecev.
(4)
Če mora poklicni gasilec zaradi potreb gasilske službe delati na dan tedenskega počitka, se mu tedenski počitek zagotovi v tekočem ali najkasneje v naslednjem mesecu.
14.c člen
(drugi posebni pogoji dela)
(1)
Dežurstvo opravlja poklicni gasilec na delovnem mestu ali na drugem vnaprej določenem kraju.
(2)
Pripravljenost za delo na domu se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora poklicni gasilec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.
(3)
Poklicni gasilec mora nadaljevati na podlagi odločitve predstojnika gasilske enote oziroma vodje intervencije z delom, če je med rednim delovnim časom prišlo do požara ali druge nesreče, pa do izteka rednega delovnega časa izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ni končano. Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa.
(4)
Letni dopust poklicni gasilec izrabi praviloma v skladu s potrebami gasilske službe in letnim načrtom izrabe letnega dopusta. Izraba letnega dopusta se lahko prekine v primerih, določenih v petem odstavku 14.a člena tega zakona.