Pravilnik o merilnih instrumentih

1800. Pravilnik o merilnih instrumentih

Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, drugega odstavka 10. člena in petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

P R A V I L N I K
o merilnih instrumentih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih (UL L št. 135 z dne 30. aprila 2004, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2009/137/ES z dne 10. novembra 2009 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/22/ES o merilnih instrumentih glede izkoriščanja največjih dopustnih pogreškov v zvezi s prilogami o posameznih instrumentih (MI-001 do MI-005) (UL L št. 294 z dne 11. 11. 2009, str. 7), določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve (v nadaljnjem besedilu: bistvene zahteve), ki jih morajo izpolnjevati merilni instrumenti (v nadaljnjem besedilu: merila), področja njihove uporabe, načine ugotavljanja skladnosti in označevanje meril ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti.

(2)

Ta pravilnik določa tudi:

-

postopke rednih in izrednih overitev vodomerov, merilnikov toplotne energije, pretočnih meril in merilnih sistemov za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode ter dolžinskih meril, za katere je bila ugotovljena skladnost po tem pravilniku ali po predpisu iz 41. člena tega pravilnika,

-

postopke rednih in izrednih overitev plinomerov in korektorjev, avtomatskih tehtnic, strojev za merjenje dolžine žice in kabla ter merilnikov izpušnih plinov, za katere je bila ugotovljena skladnost po tem pravilniku,

in je v tem delu izdan ob upoštevanju postopka obveščanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), nazadnje spremenjeno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. avgusta 1998, str. 18).

2. člen

(vrsta meril)

Merila iz prvega odstavka prejšnjega člena so določena v Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika in so razdeljena na naslednje vrste meril:

-

vodomeri (MI-001),

-

plinomeri in korektorji (MI-002),

-

števci delovne električne energije (MI-003),

-

merilniki toplotne energije (MI-004),

-

merilni sistemi za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode (MI-005),

-

avtomatske tehtnice (MI-006),

-

taksimetri (MI-007),

-

opredmetene mere (dolžinska merila in gostinska posoda) (MI-008),

-

stroji za merjenje dolžine žice in kabla (MI-009) in

-

merilniki izpušnih plinov (MI-010).

4. člen

(pomen izrazov)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

»podsestav« je strojna naprava, omenjena kot taka v poglavjih MI-001 do MI-010, ki deluje samostojno in je sestavni del merila skupaj:

(a)

z drugimi podsestavi, s katerimi je združljiva, ali

(b)

z merilnim instrumentom, s katerim je združljiva;

-

"proizvajalec" je fizična ali pravna oseba, ki da merilo v promet in uporabo in je odgovorna za njegovo skladnost s tem pravilnikom;

-

"dati v promet" je prvič odplačno ali neodplačno dobaviti merilo končnemu uporabniku v Evropski skupnosti;

-

"začetek uporabe" je prva uporaba merila pri končnem uporabniku za namene, za katere je predvideno;

-

"pooblaščeni zastopnik" je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski skupnosti, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil za nastopanje v njegovem imenu v zvezi z nalogami iz tega pravilnika;

-

"harmonizirani standard" je tehnična specifikacija, ki jo je sprejel Evropski komite za standardizacijo, Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (v nadaljnjem besedilu: evropske organizacije za standarde) na zahtevo Evropske komisije v skladu z Direktivo 98/34/ES ter pravili, ki veljajo za storitve informacijske družbe, in ki je pripravljena v skladu s splošnimi smernicami, o katerih je doseženo soglasje med Evropsko komisijo in evropskimi organizacijami za standarde;

-

"normativni dokument" je dokument s tehničnimi specifikacijami, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (v nadaljnjem besedilu: OIML);

-

"merjena veličina" je veličina, ki se meri;

-

"vplivna veličina" je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;

-

"naznačeni obratovalni pogoji" so vrednosti merjene veličine in vplivnih veličin, ki so običajni pogoji pri delovanju merila;

-

"motnja" je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merilnega instrumenta. Vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji;

-

"kritična vrednost spremembe" je vrednost, pri kateri se sprememba merilnega rezultata šteje za nezaželeno;

-

"dolžinsko merilo" je naprava, ki je med uporabo namenjena stalnemu ponavljanju ali pridobivanju ene ali več od znanih vrednosti dane količine;

-

"trgovska transakcija" je neposredna prodaja, če:

-

je rezultat meritve podlaga za ceno, ki jo je treba plačati,

-

je vsaj ena od sodelujočih strank pri transakciji, povezani z merjenjem, potrošnik ali katera koli druga stranka, ki zahteva podobno raven varstva, in

-

vse stranke pri transakciji sprejemajo rezultate meritve v tem trenutku in na tem kraju;

-

"klimatska okolja" so pogoji, v katerih se merila lahko uporabljajo;

-

"distribucijsko podjetje" je dobavitelj električne energije, plina, toplote ali vode.

5. člen

(uporaba za podsestave)

(1)

Če so pri posamezni vrsti meril določene bistvene zahteve za podsestave, se določbe tega pravilnika smiselno uporabljajo tudi za te podsestave.

(2)

V postopku ugotavljanja skladnosti se lahko podsestavi in merila ocenjujejo neodvisno in ločeno.

6. člen

(bistvene zahteve in ugotavljanje skladnosti)

Merila morajo izpolnjevati bistvene zahteve iz II. poglavja tega pravilnika in priloge I.

7. člen

(oznake)

(1)

Skladnost merila z zahtevami tega pravilnika se potrdi z znakom "CE" in dodatno meroslovno oznako.

(2)

Znak "CE" ima naslednjo obliko:

&fbco;binary entityId="a03605b77-86cf-43e9-a59f-1fff8ec4250e" type="jpg"&fbcc;

(3)

Če je znak "CE" pomanjšana ali povečana, mora ohraniti razmerja zgornje risbe.

(4)

Deli znaka "CE" morajo imeti isto navpično dimenzijo, ki ne sme biti manjša od 5 mm. To minimalno dimenzijo se sme opustiti pri merilih majhne velikosti.

(5)

Dodatno meroslovno oznako sestavlja pravokotnik, v katerem so velika črka "M" in zadnji dve številki tistega leta, ko je bila nameščena. Višina pravokotnika je enaka višini znaka "CE". Dodatna meroslovna oznaka se namesti tik za znakom "CE".

(6)

Znaku "CE" in dodatni meroslovni oznaki sledi identifikacijska številka priglašenega organa iz 11. člena tega pravilnika.

(7)

Če je merilo sestavljeno iz več naprav, ki niso podsestavi, vendar delujejo skupaj, se oznake namestijo na glavno napravo tega merila.

(8)

Če je merilo premajhno ali preobčutljivo, da bi lahko nosilo znak "CE" in dodatno meroslovno oznako, morata biti znak in oznaka na embalaži, če je merilo embalirano, ter v spremnih dokumentih, ki jih zahteva ta pravilnik.

(9)

Znak "CE" in dodatna meroslovna oznaka morata biti neizbrisni. Identifikacijska številka priglašenega organa mora biti neizbrisna ali samouničljiva po odstranitvi. Vse oznake morajo biti jasno vidne ali z lahkoto dostopne.

8. člen

(namestitev oznak)

(1)

Znak "CE" in dodatno meroslovno oznako namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik. Oznaki se lahko namestita na merilo med procesom proizvodnje, če je to upravičeno.

(2)

Na merila je prepovedano namestiti oznake, ki bi utegnile tretje osebe zavesti v zmoto glede pomena ali oblike znaka "CE" in dodatne meroslovne oznake. Na merilo se lahko namesti katera koli druga oznaka, če se s tem ne zmanjšata vidljivost in čitljivost znaka "CE" in dodatne meroslovne oznake.

(3)

Če za merila veljajo še drugi predpisi, ki določajo zahteve v zvezi z drugimi vidiki in prav tako zahtevajo označevanje z znakom "CE", znak "CE" na merilu pomeni, da merilo izpolnjuje tudi zahteve teh predpisov.

(4)

V spremnih dokumentih, obvestilih ali navodilih, priloženih merilu iz prejšnjega odstavka mora biti naveden sklic na te predpise in njihovo objavo ter na direktivo, za prenos katere, je bil izdan ta predpis.

9. člen

(dajanje v promet in začetek uporabe)

Na sejmih, razstavah, predstavitvah in podobnem se smejo prikazovati merila, ki niso skladna z zahtevami tega pravilnika, če je z vidnim znakom jasno označeno, da ta merila niso skladna ter da se ne smejo tržiti in začeti uporabljati, dokler ne izpolnjujejo predpisanih zahtev.

10. člen

(tehnična dokumentacija)

(1)

Tehnična dokumentacija mora na razumljiv način opisati načrtovanje, proizvodnjo in delovanje merila in omogočiti ugotavljanje njegove skladnosti z zahtevami tega pravilnika.

(2)

Tehnična dokumentacija mora biti dovolj podrobna, da se lahko določijo:

-

meroslovne lastnosti merila,

-

obnovljivost meroslovnih rezultatov proizvedenih meril, kadar se primerno naravnajo ob uporabi predvidenih sredstev, ter

-

neoporečnost merila.

(3)

Če je zaugotavljanje skladnosti in prepoznavanje tipa ali merila potrebno, mora tehnična dokumentacija vsebovati:

a)

splošni opis merila,

b)

zasnovo konstrukcije ter proizvodne skice in načrte sestavnih delov, podsestavov, vezij itd.,

c)

proizvodne postopke, ki zagotavljajo skladno proizvodnjo,

d)

če je to potrebno, opis elektronskih naprav z risbami, diagrami, diagrami poteka logičnih podatkov in informacij o programski opremi, ki pojasnjujejo njihove lastnosti in delovanje,

e)

opise in pojasnila, potrebne za razumevanje zahtev iz b), c) in d) točke tega odstavka, vključno z delovanjem merila,

f)

seznam standardov in normativnih dokumentov iz 13. člena tega pravilnika, ki se delno ali v celoti uporabljajo za merilo,

g)

opise rešitev za izpolnitev bistvenih zahtev, če standardi in normativni dokumenti iz 13. člena tega pravilnika niso bili uporabljeni,

h)

rezultate projektnih izračunov, pregledov itd.,

i)

poročila o preskusih, če je to potrebno, ki naj prikažejo, da je tip ali merilo v skladu z:

-

zahtevami tega pravilnika v okviru navedenih naznačenih pogojev delovanja in navedenih motenj iz okolja,

-

navedbami glede vzdržljivosti plinomerov, vodomerov, merilnikov toplotne energije in pretočnih meril za tekočine razen vode,

j)

ES-certifikate o pregledu tipa ali ES-certifikate o pregledu zasnove merila, ki vsebuje dele, identične tistim v načrtu.

(4)

Proizvajalec navede v tehnični dokumentaciji, kje so nameščeni žigi in oznake in če je to potrebno tudi pogoje za skladnost z vmesniki in podsestavi.

11. člen

(priglasitev)

(1)

Organi, ki ugotavljajo skladnost meril z bistvenimi zahtevami ter izvajajo postopke ugotavljanja skladnosti v skladu z 38. členom tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: organ za ugotavljanje skladnosti), morajo izpolnjevati pogoje, določene v 12. členu tega pravilnika. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ustreznih harmoniziranih standardih, izpolnjujejo te pogoje.

(2)

Organi za ugotavljanje skladnosti so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so bili imenovani na podlagi predpisa, ki ureja zahteve, postopek imenovanja, naloge in nadzor imenovanih oseb na področju meroslovja, in Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).

(3)

Minister, pristojen za gospodarstvo, priglasi organ za ugotavljanje skladnosti (v nadaljnjem besedilu: priglašeni organ) Komisiji Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Komisija), državam članicam Evropske skupnosti in Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: države članice) na podlagi obvestila ministra, pristojnega za meroslovje. Priglasitev vsebuje poleg navedbe priglašenega organa še modul ugotavljanja skladnosti iz 38. člena tega pravilnika, identifikacijsko številko, ki jo je določila Komisija, vrsto meril, na katere se nanaša priglasitev, in če je to potrebno, razrede točnosti meril, merilno območje, merilno tehnologijo ter vse lastnosti meril, ki omejujejo obseg priglasitve.

(4)

Če priglašeni organ ne izpolnjuje več pogojev iz 12. člena tega pravilnika, minister, pristojen za meroslovje, o tem obvesti ministra, pristojnega za gospodarstvo, ki o tem nemudoma obvesti Komisijo ter druge države članice.

12. člen

(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati priglašeni organi)

(1)

Priglašeni organ mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

organ, njegov direktor in osebje, ki sodelujejo pri ugotavljanju skladnosti, ne smejo biti načrtovalec, proizvajalec, dobavitelj, sestavljavec ali uporabnik meril, ki jih preverjajo, in tudi ne pooblaščeni zastopnik katerekoli od teh oseb. Neposredno ali kot pooblaščeni zastopnik ne smejo biti udeleženi v načrtovanju, izdelavi, trženju ali vzdrževanju meril. To ne velja za izmenjavo tehničnih podatkov med proizvajalcem in priglašenim organom;

2.

organ, njegov direktor in osebje, ki sodelujejo pri ugotavljanju skladnosti, morajo biti neodvisni od pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo razsodbo ali na rezultate ugotavljanja skladnosti, zlasti od oseb ali skupin oseb, ki imajo interes pri rezultatih ocenjevanja;

3.

osebje priglašenega organa mora:

-

biti temeljito tehnično in poklicno usposobljeno, da lahko opravlja vse naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, za katere je organ priglašen,

-

zadovoljivo poznati pravila v zvezi z nalogami, ki jih opravlja, in imeti ustrezne izkušnje, povezane s temi nalogami, ter

-

biti ustrezno usposobljeno za sestavo certifikatov, zapisov in poročil, ki potrjujejo, da so bile zadevne naloge opravljene;

4.

zajamčena mora biti nepristranskost organa, njegovega direktorja in osebja. Prejemki organa ne smejo biti odvisni od rezultatov nalog, ki jih opravlja. Plačilo direktorja in osebja organa ne sme biti odvisno od števila opravljenih nalog ali rezultatov teh nalog;

5.

priglašeni organ mora imeti zavarovano odškodninsko odgovornost, razen če za odgovornost jamči država v skladu s predpisi.

(2)

Direktor in osebje priglašenega organa morata biti zavezana k poklicni molčečnosti v zvezi s podatki, ki jih pridobita med izvajanjem svojih nalog v skladu s tem pravilnikom, razen do pristojnih upravnih organov Republike Slovenije, če to zadeva izvrševanje njunih nalog in pristojnosti.

(3)

Ugotavljanje skladnosti se opravi s kar največjo profesionalno integriteto in potrebnim strokovnim znanjem na področju meroslovja. Če priglašeni organ za posebne naloge sklene pogodbo s podizvajalcem, mora najprej zagotoviti, da podizvajalec izpolnjuje zahteve in pogoje iz tega pravilnika. Priglašeni organ hrani zadevne dokumente o izpolnjevanju zahtev in pogojev podizvajalca in v zvezi z delom, ki ga le-ta opravlja v skladu s tem pravilnikom, da so kadarkoli na voljo organu priglasitelju.

(4)

Priglašeni organ mora biti usposobljen za izvajanje vseh nalog v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, za katere je priglašen, ne glede na to, ali te naloge izvaja sam ali se izvajajo v njegovem imenu in v okviru njegove odgovornosti. Priglašeni organ mora imeti na voljo potrebno osebje ter dostop do objektov in naprav, ki so nujni za pravilno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z ugotavljanjem skladnosti.

Pravilnik o merilnih instrumentih

Časovnica