2981. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije
Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) in 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije
S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Narodni muzej Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.
Zavod so ustanovili Deželni stanovi Kranjske dne 15. oktobra 1821. Od leta 1826 se je ustanova imenovala Deželni muzej. Leta 1921 se je Kranjski deželni muzej preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani, leta 1997 pa v Narodni muzej Slovenije.
Narodni muzej Slovenije je javni zavod, ustanovljen za uresničevanje nalog zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja, interpretacije, upravljanja in razstavljanja premične in žive kulturne dediščine s področja kulturne zgodovine slovenskega etničnega prostora starejših in novejših obdobij.
Muzej utemeljuje svoje poslanstvo na podlagi arheološke, zgodovinske, umetnostne zbirke, zbirke uporabne umetnosti in numizmatične zbirke. Svoje zbirke muzej dopolnjuje na osnovi zbiralne politike.
Ime zavoda: Narodni muzej Slovenije.
Sedež javnega zavoda: Prešernova 20, Ljubljana.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno številko 10093700.
Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja v okviru javne službe naslednje naloge:
-
identificira, dokumentira, preučuje in interpretira ter vrednoti premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja,
-
zbira, izvaja akcesijo in inventariziranje premične dediščine na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja,
-
pripravlja predloge za razglasitev premičnih spomenikov državnega pomena,
-
usklajuje vpis premične dediščine v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
-
varuje in hrani zbirke državnega pomena ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja,
-
pripravlja in izvaja konservatorsko-restavratorske postopke na premični dediščini s svojega področja delovanja in se pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti povezuje z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ostalimi državnimi in pooblaščenimi muzeji,
-
nadzira varstvo premičnih spomenikov in nacionalnega bogastva zunaj muzejev,
-
svetuje in daje navodila lastnikom zbirk premične dediščine glede vodenja inventarnih knjig s svojega področja delovanja,
-
v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja arheološke in kulturno-zgodovinske dediščine ter umetne obrti in numizmatike,
-
razstavlja muzejske zbirke in poleg stalne razstave letno pripravlja tudi občasne razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,
-
raziskuje premično dediščino in njeno varstvo po naročilu ministrstva, v katerega delovno področje sodi,
-
izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini,
-
omogoča dostop do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom,
-
ministrstvu daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu premične kulturne dediščine,
-
izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala.
V okviru zavoda deluje javna specialna knjižnica za kulturno dediščino.
Za uresničevanje svojega poslanstva je zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu razen ponedeljkov in državnih praznikov, z izjemo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Zavod zagotavlja brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.
Državni muzej izvaja tudi programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja v povezavi z dediščino kot dejavnost, ki se ne financira iz državnega proračuna, namenjenega kulturi.
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
R 91.020 Dejavnost muzejev,
R 90.030 Umetniško ustvarjanje,
R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
R 91.011 Dejavnost knjižnic,
R 91.030 Varstvo kulturne dediščine,
C 18.130 Priprava za tisk in objavo,
C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s
knjigami,
G 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z
umetniškimi izdelki,
G 47.789 Trgovina na drobno v drugih specializiranih
prodajalnah,
I 56.104 Začasni gostinski obrati,
I 56.103 Slaščičarne in kavarne,
I 56.300 Strežba pijač,
J 58.110 Izdajanje knjig,
J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike,
J 58.190 Drugo založništvo,
J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih
oddaj,
J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi
storitvami povezane dejavnosti,
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,
J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin,
M 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih
področjih naravoslovja in tehnologije,
M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
družboslovja in humanistike,
M 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij,
M 74.200 Fotografska dejavnost,
M 74.300 Prevajanje in tolmačenje,
M 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične
dejavnosti,
N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
posamične pisarniške dejavnosti,
N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za
poslovanje,
P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje
in usposabljanje.
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima na področju dela zavoda najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
-
ima najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela zavoda,
-
ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela zavoda,
-
ima visoko raven aktivnega znanja slovenskega jezika,
-
ima znanje najmanj enega tujega jezika na višji ravni in najmanj enega tujega jezika na osnovni ravni.
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata v naslednjih primerih:
-
če sam zahteva razrešitev,
-
če nastane kateri od razlogov, ko direktorju preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
-
če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda, ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
-
če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.
1.
načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
2.
sprejema strateški načrt,
3.
sprejema program dela s finančnim načrtom,
4.
sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
5.
sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
6.
sprejema kadrovski načrt,
7.
sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
8.
sprejema druge akte, za katere je tako določeno s predpisi, in zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,
9.
poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
10.
pripravi letno poročilo,
11.
sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
12.
izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in ustanovitelja oziroma ministra,
13.
imenuje pomočnike direktorja,
14.
oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
15.
skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
16.
skrbi za promocijo zavoda,
17.
skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
18.
zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
19.
določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost,
20.
izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,