2981. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije
Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) in 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije
S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Narodni muzej Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.
Zavod so ustanovili Deželni stanovi Kranjske dne 15. oktobra 1821. Od leta 1826 se je ustanova imenovala Deželni muzej. Leta 1921 se je Kranjski deželni muzej preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani, leta 1997 pa v Narodni muzej Slovenije.
Narodni muzej Slovenije je zgodovinski muzej, ki na temelju poslanstva ohranja, proučuje in komunicira materialno in nematerialno kulturno dediščino s področja kulturne zgodovine slovenskega etničnega prostora starejših in novejših obdobij.
Svoje poslanstvo utemeljuje na podlagi arheološke, zgodovinske, umetnostne zbirke, zbirke uporabne umetnosti in numizmatične zbirke, ki jih dopolnjuje na osnovi zbiralne politike.
Ime zavoda: Narodni muzej Slovenije.
Sedež javnega zavoda: Prešernova 20, Ljubljana.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno številko 10093700.
Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:
-
evidentira, dokumentira, inventarizira in raziskuje kulturno dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,
-
varuje in hrani zbirke, ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja,
-
aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi in pedagoškimi ustanovami, državnimi javnimi zavodi ter RTV Slovenija,
-
razvija vlogo osrednjega muzeja za področja svojih zbirk v sodelovanju z mrežo muzejev, uporabniki muzeja in muzejskimi partnerji,
-
v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja arheološke in kulturno-zgodovinske dediščine ter umetne obrti in numizmatike,
-
skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev,
-
izvaja strokovno izobraževanje pripravnikov,
-
daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,
-
posreduje podatke o dediščini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
-
pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,
-
omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,
-
poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,
-
povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in skrbi za načrtno varovanje in hranjenje te kulturne dediščine,
-
pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji ter izvaja konserviranje in restavriranje predmetov drugih muzejev v skladu s svojim letnim programom,
-
letni program razstav in prireditev usklajuje z razstavnimi termini ostalih državnih muzejev,
-
vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je odprta javnosti in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardih in zakonodaji,
-
izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja ter druge oblike promocijskega materiala,
-
vodi evidence nezakonito odtujenih predmetov kulturne dediščine,
-
evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCA (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja, na spomenikih, ki so v državni lasti in niso v upravljanju drugega državnega muzeja.
Za uresničevanje svojega poslanstva mora biti zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu (razen med državnimi prazniki) in mora zagotoviti brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O 92.511 Dejavnost knjižnic
O 92.521 Dejavnost muzejev
O 92.522 Varstvo kulturne dediščine
O 92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O 92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O 92.110 Snemanje filmov in video filmov
M 80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
K 74.873 Druge poslovne dejavnosti, d.n.
K 74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K 74.810 Fotografska dejavnost
K 73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K 73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K 73.101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja
K 72.600 Druge računalniške dejavnosti
K 72.400 Omrežne podatkovne storitve
K 72.300 Obdelava podatkov
K 72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje
K 70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
H 55.304 Dejavnost premičnih in provizoričnih gostinskih obratov
H 55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
H 55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn
G 52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
G 52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
DE 22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
DE 22.150 Drugo založništvo
DE 22.130 Izdajanje revij in periodike
DE 22.110 Izdajanje knjig.
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
-
univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v dejavnosti muzeja,
-
najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela zavoda,
-
sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
-
aktivno znanje slovenskega jezika,
-
aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata v naslednjih primerih:
-
če sam zahteva razrešitev,
-
če nastane kateri od razlogov, ko direktorju preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
-
če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda, ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
-
če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.
1.
načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
2.
sprejema strateški načrt,
3.
sprejema program dela s finančnim načrtom,
4.
sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
5.
sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
6.
sprejema kadrovski načrt,