Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo...

1943. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

Na podlagi veljavnih predpisov sklepata pogodbeni stranki, kot predstavniki delodajalcev:

Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje živilske industrije,

Združenje delodajalcev Slovenije

in Zadružna zveza Slovenije

in kot predstavniki delojemalcev: Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, naslednjo

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

A. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

(Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od naslednjih dejavnosti:

01.1    Pridelovanje kmetijskih rastlin
01.2    Živinoreja
01.3    Mešano kmetijstvo
01.4    Storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, razen
        veterinarskih storitev; urejanje parkov
05.0    Ribištvo in ribiške storitve
15.1    Proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa
        in proizvodnja mesnih izdelkov
15.2    Predelava in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih
        izdelkov
15.3    Predelava in konzerviranje sadja in vrtnin
15.4    Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob
15.5    Predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov
15.6    Mlinarstvo, proizvodnja škroba in škrobnih
        izdelkov
15.7    Proizvodnja krmil in hrane za živali
15.8    Proizvodnja drugih živil
15.9    Proizvodnja pijač
16.0    Proizvodnja tobačnih izdelkov

3. člen

(Osebna veljavnost)

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, in delavce, ki so na podlagi pogodbe o zagotavljanju dela delavcev drugemu delodajalcu (uporabniku) napoteni na delo k drugemu delodajalcu, za katerega velja ta kolektivna pogodba.

(2)

Za poslovodne osebe in delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na obvezni praksi pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe.

4. člen

(Časovna veljavnost)

Ta pogodba je pričela veljati prvega dne v naslednjem mesecu po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/06 z dne 28. 4. 2006) in se podaljša za eno leto.

B. NORMATIVNI DEL

SPLOŠNO

5. člen

(1)

Izraz "poslovodna oseba" pomeni fizično osebo ali organ, ki vodi poslovanje delodajalca in je kot takšna vpisana v ustrezen register.

(2)

Izraz "delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi" pomeni delavca, ki je z aktom o ustanovitvi delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi ali z drugačnim pooblastilom določen za samostojno vodenje določenih poslov ali enot in ima pooblastila za samostojne odločitve.

(3)

"Sistemizacija delovnih mest" je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta ter vsebuje podroben opis dela in pogoje za opravljanje dela posameznega delovnega mesta.

(4)

Za skupno delovno dobo se štejejo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil v delovnem razmerju doma ali v tujini oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.

(5)

Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje:

-

prekinjena in neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu, razen v primerih iz 5. točke 65. člena te pogodbe,

-

delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,

-

za prevzete delavce tudi delovna doba pri delodajalcu, od katerega so prevzeti,

-

kadar iz razlogov na strani delodajalca pri družbah, ki so kapitalsko povezane z večinskim deležem, pride do zaposlitve delavca iz ene povezane družbe v drugo.

(6)

Izraz "uredba" je skrajšana oblika zapisa vsakokrat veljavne Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, ne glede na morebitno spremembo njenega naziva.

6. člen

(Enotni minimalni standardi)

(1)

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde za kolektivne pogodbe pri delodajalcih, razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov.

(2)

Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem. K temu pisnemu sporazumu mora dati soglasje reprezentativni sindikat na ravni države.

(3)

Sporazum o odstopanju od minimalnih standardov je dopusten v vseh resnih krizah poslovanja, v katerih je mogoče s takšnim ukrepom preprečiti večjo škodo in ohraniti delovna mesta. Ukrep je časovno omejen.

7. člen

(Tipična dela in naloge)

(1)

Tipična delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov upoštevajoč zlasti zahtevnost dela.

I.

tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

II.

tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali večmesečni tečaji.

III.

tarifni razred: (srednja zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

IV.

tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

V.

tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega in strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 in 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

VI.

tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.

VII.

tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba.

VIII.

tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

IX.

tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

(2)

Tipični poklici po posameznih tarifnih razredih, ki so osnova za opredelitev za zahtevnosti del pri delodajalcu, so opredeljeni v prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.

(3)

Zahtevnost del je razvidna iz sistemizacije delodajalca. Ta opredeljuje tudi dodatne pogoje za zasedbo delovnih mest. Zahteve za zasedbo posameznega delovnega mesta so lahko določene alternativno.

POGODBA O ZAPOSLITVI IN NJENE POSEBNE OBLIKE

8. člen

(Pogodba o zaposlitvi)

(1)

Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona o delovnih razmerjih lahko vsebuje tudi poskusno delo ali pripravništvo.

(2)

Delodajalec mora delavca pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3)

Delodajalec kolektivne pogodbe in splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči.

9. člen

(Drugi primeri sklepanja delovnega razmerja za določen čas)

Poleg v zakonu določenih primerov se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene, če gre za:

-

delo na določenem projektu,

-

primer, ko se na prijavo za delovno mesto ni prijavil noben ustrezen kandidat,

-

sklenitev pogodbe o zaposlitvi za čas pripravništva,

-

delo v predstavništvih in hčerinskih družbah v tujini.

10. člen

(Projektno delo)

V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti.

POSKUSNO DELO IN PRIPRAVNIŠTVO

11. člen

(Poskusno delo)

(1)

Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, v pogodbi o zaposlitvi ali v aktu o sistemizaciji. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.

(2)

Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:

-

za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,

-

za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,

-

za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,

-

za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,

-

za dela VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.

(3)

Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene mora biti dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.

12. člen

(Pogodba o zaposlitvi pripravnika)

(1)

Kdor prvič začne opravljati delo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2)

Pripravnik je oseba, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi samostojno opravljal delo v svoji stroki.

13. člen

(Trajanje pripravništva)

(1)

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2)

Pripravništvo se lahko podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3)

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4)

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

14. člen

(Program pripravništva)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

15. člen

(Mentorstvo)

Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

16. člen

(Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva)

(1)

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(2)

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(3)

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

DRUGO DELO IN NAPOTITEV NA DELO V DRUG KRAJ

17. člen

(Primeri in pogoji za opravljanje drugega dela)

(1)

Delavcu se lahko odredi drugo delo brez spremembe ali ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če gre za:

-

nadomeščanje začasno odsotnega delavca, vendar največ tri mesece,

-

odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka, pod pogojem, da je to drugo delovno mesto v istem ali največ enem nižjem tarifnem razredu,

-

delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, na drugo ustrezno delo in je takšna možnost opredeljena v pogodbi o zaposlitvi,

-

za delavca, ki začasno ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dela,

-

če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,

-

ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za kontinuiran proizvodni proces.

(2)

O obstoju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.

(3)

Delavec je dolžan opravljati drugo delo dokler obstajajo razlogi, navedeni v 1. točki.

(4)

V primeru odreditve drugega dela ima delavec pravico do plače, ki je zanj ugodnejša.

(5)

Če je delavcu izrečen varstveni ali vzgojni ukrep ali če dela ne sme opravljati iz zdravstvenih razlogov, je dolžan opravljati tudi drugo delo, za katerega se zahteva enaka ali nižja strokovna izobrazba oziroma znanje in zmožnosti, kot jih ima delavec.

18. člen

(Napotitev delavca na delo v drug kraj)

(1)

Delavec je napoten na delo v drug kraj pod pogoji, ki jih delodajalec in delavec določita v pogodbi o zaposlitvi.

(2)

Drug kraj je lahko oddaljen največ 120 km od delavčevega bivališča, pot na delo in z dela pa v nobenem primeru ne sme trajati več kot tri ure in pol.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

19. člen

(Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti)

(1)

Delodajalec lahko začne postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno. Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov mora zajemati obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu. Po zaključku tega obdobja delodajalec sprejme pisno oceno delavčevega dela. Pred sprejemom ocene opravi z delavcem razgovor, v katerem se lahko delavec izreče o njegovih ugotovitvah. Delavčeve navedbe mora delodajalec povzeti v pisni oceni in se do njih opredeliti.

(2)

Če delavec tako zahteva, mora delodajalec na razgovor iz prvega odstavka tega člena povabiti sindikat, katerega član je delavec.

(3)

Delavec ima pred razgovorom iz prvega odstavka tega člena pravico vpogledati v dokumentacijo, ki se nanaša na ta postopek.

(4)

V čas trajanja tega postopka se ne sme šteti časa upravičenih odsotnosti delavca (letni dopust, odsotnost zaradi bolezni ipd.).

(5)

Delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če pred tem ni izpeljal postopka po tem členu.

20. člen

(Sprememba delodajalca)

(1)

V primeru spremembe delodajalca v skladu s 73. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR) mora delodajalec prenosnik najmanj 8 dni pred dejanskim prehodom delavca k delodajalcu-prevzemniku oziroma pričetkom opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku delavcu vročiti pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati naziv in sedež delodajalca prevzemnika, kraj in pričetek opravljanja dela ter opozorilo, da bo lahko delodajalec prenosnik delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če bo odklonil prehod in dejansko opravljanje dela.

(2)

Delodajalec prevzemnik mora delavcu najkasneje na dan pričetka opravljanja dela izročiti pisni aneks k pogodbi o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi, ki morata vsebovati najmanj enake pogodbene pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku.

DELOVNI ČAS

21. člen

(Dodatni primeri za delo prek polnega delovnega časa)

(1)

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo prek polnega delovnega časa – nadurno delo, če dela ni mogoče opraviti s prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.

(2)

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo poleg primerov, navedenih v zakonu, tudi v naslednjih primerih:

-

da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, strojelomov, ali drugih zastojev, ki jih ni bilo mogoče predvideti,

-

da se opravi delo, ki ga je nujno potrebno zaradi posebnosti kmetijske in živilsko predelovalne dejavnosti (pokvarljivo blago, nepredvidene vremenske razmere itd.),

-

da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,

-

nadomeščanje nepričakovano odsotnega delavca.

22. člen

(Delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi)

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela ali potrebe uporabnikov, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev.

23. člen

(Letni razpored delovnega časa)

(1)

Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa, pri čemer mora upoštevati sezonske in druge vplive pri organizaciji delovnega časa in organizacije dela, zakonsko določene odmore in počitke delavcev ter prednost delavcev s šoloobveznimi otroki, da izkoristijo najmanj en teden dopusta v času poletnih šolskih počitnic. Delodajalec o razporedu obvesti reprezentativni sindikat pri delodajalcu, ter delavce. Reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko v roku 8 dni poda svoje mnenje.

(2)

Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predvidena z delovnim koledarjem. O tej prerazporeditvi morajo biti delavci obveščeni praviloma 5 dni pred uvedbo prerazporeditve, če gre za več kot 10 delavcev.

24. člen

(Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela)

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela določena z zakonom se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.

25. člen

(Delovni čas nočnega delavca)

Delovni čas delavca, ki dela ponoči, ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan, razen v primerih proizvodnje s sezonskim značajem dela, ko se to obdobje lahko podaljša na šest mesecev.

26. člen

(Delovni čas krajši od polnega)

(1)

Delodajalec je dolžan delavcu z otrokom do treh let starosti omogočiti delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi, ki urejajo starševstvo.

(2)

Če eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(3)

V primeru iz prejšnjega odstavka mora delodajalec delavcu na njegovo zahtevo omogočiti delo v delovnem času, ki omogoča ustrezno varstvo otrok, razen če delovni proces tega ne dopušča.

27. člen

(Soglasje za nočno delo žensk v industriji)

(1)

Pogodbeni stranki soglašata, da se zaradi boljše izkoriščenosti delovnih sredstev in širjenja zaposlitvenih možnosti ter podobnih ekonomskih in socialnih razlogov, ob upoštevanju vseh pogojev za uvedbo nočnega dela, kadar se dejavnosti po tej kolektivni pogodbi opravljajo na industrijski način, lahko uvede nočno delo žensk v skladu z zakonom in konvencijo št. 89 Mednarodne organizacije za delo in s Protokolom 1990 k tej konvenciji.

(2)

S to določbo je dosežen sporazum med reprezentativnim sindikatom in združenjem delodajalcev v skladu s 1. točko drugega odstavka 153. člena ZDR.

PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA

28. člen

(Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače)

(1)

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela z nadomestilom plače v breme delodajalca do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

-

lastne poroke – 1 dan

-

poroke otroka – 1 dan

-

smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v izvenzakonski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev, očima, mačehe, posvojitelja – 2 dni

-

smrti starih staršev, bratov, sester – 1 dan

-

na osnovi predloga specialista medicine dela za medicinsko programski oddih – po presoji delodajalca

-

selitev s spremembo stalnega ali začasnega bivališča – 1 dan

-

hujše nesreče, ki zadene delavca – po presoji delodajalca

Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

Časovnica