2205. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti
V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavniki delodajalcev
– Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana
Obrtna zbornica Slovenije, Ljubljana
Združenje delodajalcev Slovenije Ljubljana
Združenje delodajalcev OGISTTA, Ljubljana
in
kot predstavniki delojemalcev
– Konfederacija sindikatov 90 Slovenije – Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM – Neodvisni sindikati Slovenije – Sindikat delavcev poslovnih bank Slovenije – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
S P L O Š N O
K O L E K T I V N O P O G O D B O
Z A G O S P O D A R S K E D E J A V N O S T I
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost na pridobiten način (gospodarska dejavnost).
3. člen
Osebna veljavnost
(1)
Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2)
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
(3)
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1)
Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 1999. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 42. do 56. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.
(3)
Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(3)
Izraz "poslovodni organ" pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4)
Izraz "poslovodni delavec" pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5)
Izraz "delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi" pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6)
Izraz "splošni akt" pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7)
Izraz "gospodarska dejavnost" je skupni pojem predvsem za naslednja področja iz standardne klasifikacije dejavnosti:
a)
tržnih proizvajalcev blaga:
A – kmetijstvo, lov, gozdarstvo; B – ribištvo; C – rudarstvo; D – predelovalne dejavnosti; E – oskrba z elektriko in plinom; F – gradbeništvo;
b)
in tržnih dejavnosti storitev:
G – trgovina; H – gostinstvo; I – promet, skladiščenje in zveze; J – finančno posredništvo; K – poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; O – druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, razen dejavnosti združenj, organizacij, ter rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti.
Gospodarsko dejavnost opravljajo tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti iz drugih področij standardne klasifikacije, če opravljajo dejavnost na pridobiten način.
(8)
"Sistemizacija delovnih mest" je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(10)
Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
(1)
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I.
tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola
II.
tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji
III.
tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja
IV.
tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja
V.
tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja
VI.
tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba
delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba
VII.
tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba
VIII.
tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju
IX.
tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti
(2)
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3)
Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah dejavnosti razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4)
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
8. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1)
S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
-
sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
-
delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
-
poskusno delo (če se zahteva)
-
pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom)
-
ukrepe za posebno varstvo delavcev
-
osnovna plača in dodatki
-
način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje&...).
-
način spremembe pogodbe
-
druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
(2)
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurečno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...)
(3)
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4)
Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5)
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(1)
Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(3)
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
-
za dela I. do III. skupine največ en mesec,
-
za dela IV. skupine največ dva meseca,
-
za dela V. skupine največ tri mesece,
-
za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
(4)
Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
(1)
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
-
za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2)
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3)
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4)
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5)
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6)
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7)
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8)
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9)
Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10)
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11)
Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
14. člen
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
(1)
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.
(2)
V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3)
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
(2)
Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(3)
Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
17. člen
Določanje presežnih delavcev
(1)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2)
Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
(3)
Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.
(4)
Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.
(5)
V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
(6)
Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
(7)
Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
(8)
Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
(9)
Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
(10)
Kriterije je mogoče uporabiti le po metodi izključevanja, razen če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti ali podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima največjo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težo vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.
(11)
Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(12)
S kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
(13)
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(14)
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
18. člen
Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev
(1)
Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
(2)
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.
(3)
Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
(4)
Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
(5)
Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.
(7)
Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
(6)
Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
19. člen
Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa
(1)
Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(2)
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(3)
Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe za dejavnost oziroma podjetniške kolektivne pogodbe.
21. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1)
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
-
smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev, 2 dni
-
smrti bratov, sester, starih staršev 1 dan
-
selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca 2 dni
-
selitve delavca oziroma družine 1 dan
-
elementarnih nesreč 3 dni
(2)
Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3)
Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4)
Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5)
Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6)
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške.
(7)
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
24. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec.
28. člen
Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.
29. člen
Dolžina odpovednega roka
(1)
Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II. in III. skupine – en mesec,
2. za delavce IV. in V. skupine – dva meseca,
3. za delavce VI. skupine – tri mesece
4. za delavce VII., VIII. in IX. skupine – štiri mesece.
(2)
V skladu z zakonom ima delavec pravico do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jo lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.
30. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1)
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2)
Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
-
prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,