Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 10-442/1998, stran 681 DATUM OBJAVE: 12.2.1998
VELJAVNOST: od 20.2.1998 do 30.12.2006 / UPORABA: od 1.1.1998 do 30.12.2006
RS 10-442/1998
Verzija
11 / 11
Čistopis se uporablja od 31.12.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
442. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije
V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki
Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za trgovino in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za trgovino kot predstavnika delodajalcev in
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Sindikat delavcev trgovine kot predstavnika delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
dejavnosti trgovine Slovenije
dejavnosti trgovine Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo trgovinsko dejavnost ali opravljajo dejavnost na pridobiten način in je to dejavnost mogoče opredeliti z naslednjimi šiframi dejavnosti, kakor jih opredeljuje Standardna klasifikacija dejavnosti; G – Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe; pod pogojem, da je tako dejavnost gospodarskega subjekta s šifro dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti opredelil tudi Statistični urad Republike Slovenije.
50 prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil; trgovina na drobno z motornimi gorivi,
-
50.1 trgovina z motornimi vozili,
-
50.2 vzdrževanje in popravila motornih vozil,
-
50.3 trgovina z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila,
-
50.4 trgovina, vzdrževanje in popravila motornih koles; trgovina s posameznimi deli in opremo,
-
50.5 trgovina na drobno z motornimi gorivi.
51 posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili:
-
51.1 posredništvo,
-
51.2 trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami in živimi živalmi,
-
51.3 trgovina na debelo z živili, pijačami, tobačnimi izdelki,
-
51.4 trgovina na debelo z izdelki široke porabe,
-
51.5 trgovina na debelo z nekmetijskimi polizdelki, ostanki in odpadki,
-
51.6 trgovina na debelo s stroji, napravami, priborom,
-
51.7 druga trgovina na debelo.
52 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe:
-
52.1 trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah,
-
52.2 trgovina na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki v specializiranih prodajalnah,
-
52.3 trgovina na drobno s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki,
-
52.4 trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah,
-
52.5 trgovina na drobno z rabljenim blagom,
-
52.6 trgovina na drobno zunaj prodajaln,
-
52.7 popravila izdelkov široke porabe.
3. člen
Osebna veljavnost kolektivne pogodbe
(1)
Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz predhodnega člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce zaposlene pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2)
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta pogodba ne velja.
(3)
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, dijake, vajence in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost kolektivne pogodbe
(1)
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1999.
(2)
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 43. do 58. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.
(3)
Če se tarifna priloga ne sprejme v tem roku, se podaljša za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1)
Izraz "delodajalec" pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.
(2)
Izraz "delavec" pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
(3)
Izraz "poslovodni organ" pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4)
Izraz "poslovodni delavec" pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5)
Izraz "delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi" pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali s statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6)
Izraz "splošni akti" pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7)
Izraz "trgovinska dejavnost" opredeljuje tržne storitve, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti sodijo v skupino:
G – trgovina; popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe.
(8)
Sistematizacija delovnih mest je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(9)
Izraz "sindikalni zaupnik" pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
(10)
Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.
NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev delovnih mest
(1)
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest in sicer:
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanja in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji
III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
ali
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba
ali
delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
(2)
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3)
Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v podjetniških pogodbah oziroma v splošnih aktih podjetja razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4)
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
(5)
Tipična delovna mesta oziroma tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so podrobno opredeljeni v posebni prilogi.
(6)
Podpisniki te pogodbe so se dogovorili, da po podpisu te kolektivne pogodbe pripravijo skupno priporočilo za vrednotenje delovnih mest znotraj posameznega tarifnega razreda. Priporočilo bo sprejeto v soglasju s podpisniki te pogodbe. Delodajalci priporočilo lahko uporabljajo neposredno in v tem primeru delodajalcu ni potrebno posebej pridobiti soglasje sindikata.
8. člen
Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
(1)
Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.
(2)
Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.
9. člen
Prenos pooblastil
(1)
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
(2)
Delodajalec je pred prenosom pooblastil iz prvega odstavka tega člena, dolžan zahtevati mnenje sindikata v podjetju v zvezi s prenosom pooblastil.
10. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1)
S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
-
sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
-
delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
-
poskusno delo (če se zahteva),
-
pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
-
kraj opravljanja dela,
-
delovni čas,
-
letni dopust,
-
ukrepe za posebno varstvo delavcev,
-
izobraževanje,
-
osnovna plača in dodatki,
-
način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje…),
-
način spremembe pogodbe,
-
druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
(2)
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena…). S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec dogovorita o obojestranski odškodnini zaradi kršitve konkurenčne klavzule. V pogodbi tudi taksativno določita vsa tista tehnična, tehnološka znanja, poslovna znanja in zveze, ki so s konkurenčno klavzulo zaščitena.
(3)
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4)
Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5)
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(6)
Kjer so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.
11. člen
Poskusno delo
(1)
Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(2)
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
(3)
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
-
za dela I. do III. skupine največ en mesec,
-
za dela IV. skupine največ dva meseca,
-
za dela V. skupine največ tri mesece,
-
za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
(4)
Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
(5)
Delodajalec je dolžan delavcu pred zaključkom poskusnega dela vročiti pisno oceno, ki vsebuje oceno uspešnosti ali neuspešnosti poskusnega dela.
12. člen
Pripravništvo
(1)
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ šest mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ devet mesecev,
-
za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ dvanajst mesecev.
(2)
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3)
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4)
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5)
V pogodbi o zaposlitvi pripravnikov se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6)
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7)
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj 3 člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8)
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9)
Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10)
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11)
Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
13. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
(1)
Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
Podrobnejša merila, kriteriji in postopki se opredelijo v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih ali pogodbah o zaposlitvi.
(2)
Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
(3)
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
(4)
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat in svet delavcev, katerega član je delavec.
(5)
Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek. Postopek je javen.
(6)
V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
14. člen
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati
(1)
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
(2)
Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom delodajalca ali podjetniško pogodbo.
15. člen
Razporejanje delavcev v izjemnih primerih
(1)
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženja), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.
(2)
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
16. člen
Razporejanje delavca iz kraja v kraj
(1)
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot eno uro.
(2)
V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3)
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
(4)
Sklep o razporeditvi delavca na delovno mesto sprejme poslovodni organ delodajalca ali drug delavec, ki vodi delovni proces po pooblastilu poslovodnega organa.
17. člen
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
(1)
Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
-
da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
-
da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
-
da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
(2)
Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
(3)
Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
18. člen
Delo na domu
(1)
Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
(2)
Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(3)
Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in delovno okolje ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
(4)
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
19. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev
(1)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2)
Poleg primerov, ki jih določa zakon in Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi tistemu delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
(3)
Razen v primerih določenih z zakonom, med trajne presežne delavce ne more biti uvrščen delavec za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti in sicer do pravnomočne odločitve glede ugotavljanja njegove invalidnosti.
(4)
Presežek delavcev je začasen ali trajen.
(5)
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje tri dni pred uveljavitvijo ukrepov.
(6)
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje o začasnih presežkih tistih delavcev, ki so člani tega sindikata najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitve.
(7)
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred nastopom teh dejstev.
(8)
Program reševanja trajnih presežnih delavcev se sestoji iz:
a)
ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavca,
b)
seznama nepotrebnih delavcev,
c)
ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
(9)
Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.
(10)
Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
Št. točk 1. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo Delavec ima: a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost 30 b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 20 c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 10 d) več kot dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost 5 2. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja: a) ima zahtevane delovne izkušnje 5 b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0 3. Delovna uspešnost delavca: a) nadpovprečna 40 b) povprečna 20 c) podpovprečna 0 4. Dosežena delovna doba: a) nad 1 leto 3 b) nad 5 let 10 c) nad 15 let 15 d) nad 25 let 20 5. Zdravstveno stanje vrednotimo na podlagi verodostojnih zdravniških potrdil ali odločb ZPIZ: a) delavec ima kronično ali ponavljajoče se obolenje 10 b) slabše zdravstveno stanje delavca zaradi posledic poškodb pri delu in poklicne bolezni 30 6. Socialno stanje: a) delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca s telesnimi hibami oziroma motnjami 20 b) zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec 20 c) število nepreskrbljenih otrok: za vsakega otroka po 5 d) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic (popoldanska obrt), ali delavec, ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha -30 e) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha -30 f) delavec, ki je družabnik v zasebnem ali mešanem podjetju -30
(11)
V primeru trajnih presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka. V primeru, da katerega od kriterijev ni mogoče definirati, se ga ne upošteva. V primeru začasnih presežkov in v primerih iz 36.a člena zakona o delovnih razmerjih se ne všteva kriterij iz 5. točke.
(12)
Če več presežnih delavcev doseže enako število točk, se dodatno uporabijo naslednja merila:
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je naslednje korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Naslednje merilo je upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).