Kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 50-1906/1994, stran 3123 DATUM OBJAVE: 12.8.1994

VELJAVNOST: od 12.8.1994 do 25.8.2004 / UPORABA: od 1.7.1994 do 25.8.2004

RS 50-1906/1994

Verzija 5 / 5

Čistopis se uporablja od 26.8.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 26.8.2004
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1906. Kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva
Na podlagi petega odstavka 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) in 80. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) so Vlada Republike Slovenije, izvršni sveti skupščin občin Republike Slovenije, Skupnosti obalnih občin, ter mesta Ljubljane, Zbornica gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije, kot predstavniki delodajalcev in Republiški odbor sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije ter Sindikat avtobusnega prometa in komunalnih dejavnosti Slovenije pri Neodvisnost – KNSS, kot predstavnika delojemalcev, sklenili
KOLEKTIVNO POGODBO
za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva

SPLOŠNI DEL

VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

Kolektivna pogodba velja:
A: KRAJEVNO: Za območje Republike Slovenije
B: STVARNO: Za vse organizacije s področja komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva ter drugih področij varstva okolja, ki izvajajo gospodarske javne službe v obliki javnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja, koncesionirane gospodarske javne službe ali gospodarske družbe, v katero je vložen javni kapital.
Ta kolektivna pogodba velja tudi za organizacije oziroma delodajalce s področja komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva ter drugih področij varstva okolja, ki še ne izvajajo gospodarskih javnih služb v oblikah, navedenih v prejšnjem odstavku.
C: OSEBNO: Za vse delavce, zaposlene pri organizacijah oziroma delodajalcih, ki izvajajo gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva ter drugih področjih varstva okolja.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi veljajo vse določbe te kolektivne pogodbe razen določb o osebnih prejemkih iz poglavja B, ki se urejajo z dogovorom o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu in tistih določb katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu.
Izraz "delavci" v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
Kolikor s to kolektivno pogodbo ni drugače določeno, veljajo določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93).
D: ČASOVNO: Ta pogodba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1995.
Določbe tarifne priloge veljajo do 31. 12. 1994. Tarifna priloga za naslednje leto se sprejme najkasneje do 20. decembra. Če se tarifna priloga ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge iz tekočega leta podaljša do sklenitve nove.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena od pogodbenih strani ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.
S spremljanjem uresničevanja te kolektivne pogodbe se mora zagotoviti, da bodo vsi delavci, za katere velja ta kolektivna pogodba, o spoštovanju njenih določb ustrezno informirani, najmanj pa ob sprejemanju letnega poročila.

NORMATIVNI DEL

A: DELOVNA RAZMERJA

I. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

1. člen

Razvrstitev del
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. enostavna dela,
II. manj zahtevna dela,
III. srednje zahtevna dela,
IV. zahtevna dela,
V. bolj zahtevna dela,
VI. zelo zahtevna dela,
VII. visoko zahtevna dela,
VIII. najbolj zahtevna dela,
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.
S sistemizacijo delovnih mest se za posamezno delovno mesto določi:

-

vrsta in stopnja strokovne izobrazbe,

-

znanja in zmožnosti ter drugi posebni pogoji, ki so potrebni za opravljanje del delovnega mesta,

-

opis delovnega mesta,

-

poskusno delo.

2. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
Delovne izkušnje, specialna znanja, psihofizične sposobnosti, organizacijske sposobnosti in drugo, se v splošnem aktu določijo kot poseben pogoj, če so glede na zahtevnost delovnega mesta potrebne za uspešno opravljanje dela. Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 3 let.

3. člen

Konkurenčna klavzula
Poslovodni organ javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ne sme opravljati nobene trajne dejavnosti in tudi ne začasnega ali občasnega dela, če bi to lahko škodovalo interesom zavoda ali podjetja oziroma interesom republike oziroma lokalne skupnosti. Za opravljanje dejavnosti, začasnih ali občasnih del daje poslovodnemu organu javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja soglasje pristojni organ republike ali lokalne skupnosti, poslovodnemu organu v drugih organizacijah pa organ upravljanja oziroma delodajalec.
Delavci lahko opravljajo dejavnost začasnega ali občasnega dela le po poprejšnjem soglasju pristojnega organa, če ta dela niso v nasprotju z zakonom in interesi organizacije oziroma delodajalca. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo v pogodbi o zaposlitvi.
Medsebojne pravice in obveznosti po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj in zvez, pridobljenih z delom ali v zvezi z delom, se podrobneje uredijo v splošnem aktu oziroma v pogodbi o zaposlitvi.
Posameznik, ki se ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Organizacija oziroma delodajalec ima pravico zahtevati pred pristojnim sodiščem tudi povračilo za nastalo škodo, ki se, če je ni mogoče določiti natančno, odredi v pavšalnem znesku, določenim s splošnim aktom.

4. člen

Objava delovnega mesta
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti najmanj:

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za prijavo kandidata, najmanj 8 dni,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.
Kandidat, ki ni izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

5. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalca.

6. člen

Prenos pooblastil
Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.
Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
Pred prenosom pooblastil iz 2. odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.

7. člen

Pogodba o zaposlitvi
S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmori, počitki in dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osnovna plača, dodatki in nadomestila,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmera,...).
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, organizacija oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

8. člen

Poskusno delo
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. skupine največ en mesec,

-

za dela IV. skupine največ dva meseca,

-

za dela V. skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

9. člen

Pripravništvo
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravljal pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

10. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen zakona o delovnih razmerjih)
Poslovodni organ lahko izreče postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

11. člen

Razporejanje delavcev
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, poleg primerov, določenih z zakonom, tudi v primeru nenadne odsotnosti drugega delavca, v primeru okvare delovnih naprav ter v vseh primerih, ko je ogroženo nemoteno zagotavljanje javnih dobrin.
Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma, ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri,

-

če gre za invalida II. in III. kategorije invalidnosti,

-

če gre za delavca, starejšega od 50 let,

-

če gre za delavko, mater z otrokom do 3 let starosti.
V primeru 2. alineje 3. odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

12. člen

Prevzem na delo v drugo organizacijo
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

13. člen

Delo na domu
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

14. člen

Določanje in reševanje presežnih delavcev

1.

Poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja, odloči katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri ukrep iz 30. člena zakona o delovnih razmerjih bo uporabljen.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
Preden poslovodni organ oziroma delodajalec oziroma organ upravljanja sprejme o tem odločitev, je dolžan zahtevati mnenje sindikatov in ga pred odločitvijo skupaj s predstavniki sindikatov obravnavati.
Poslovodni organ oziroma delodajalec ugotavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca, razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, število in kategorije nepotrebnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po delavcih. O tem je dolžan obvestiti organ upravljanja, svet delavcev in sindikate.
Organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev v skladu z zakonom in splošnim aktom. Program mora biti finančno ovrednoten.
Postopek in merila za razreševanje presežnih delavcev organizacija oziroma delodajalec opredeli v splošnih aktih.
Poslovodni organ izda sklep o prenehanju delovnega razmerja, v katerem je dolžan delavcu obrazložiti razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

2.

Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Kot drugo merilo se upoštevajo delovne izkušnje. To merilo se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Kot tretje merilo se upošteva delovna doba. To merilo se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Kot četrto merilo se upošteva zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Kot peto merilo se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, bolezen v družini ali invalidnost, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom reševanja presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Navedena merila se uporabljajo tudi za ugotavljanje prednosti pri opredeljevanju začasnih presežkov delavcev.

3.

V primeru, ko se z ukrepom republike ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti trajno nepotrebno, prednost pri zaposlitvi pri novih izvajalcih po merilih iz 2. točke tega člena.
Možnost zaposlitve delavcev iz prejšnjega odstavka, katerih delo je postalo trajno nepotrebno, je tudi eden od pogojev za podelitev koncesije in je sestavni del vsebine koncesijskega akta, ki ga predpiše vlada oziroma lokalna skupnost z odlokom.

15. člen

Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov
Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.

16. člen

Delovni čas
Delovni čas delavcev ne sme biti daljši od 40 ur v delovnem tednu, vključno s plačanim dnevnim polurnim odmorom. Ta delovni čas se šteje za polni delovni čas.
Izjemoma sme delovni čas delavca trajati dlje kot 40 ur v delovnem tednu, vendar delo preko polnega delovnega časa ne more trajati dlje kot 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto, in to le v naslednjih primerih:

-

kadar gre za neodložljiva strokovna ali administrativna dela, vendar samo, če tega dela ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali, če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo, ali nepredvidenih dodatnih strokovnih opravil, ki jih mora podjetje opraviti glede na svoj status,

-

ob potresu, požaru, poplavi ali drugih elementarnih nesrečah.
O delu, daljšem od polnega delovnega časa, odloči poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec.

17. člen

Krajši delovni čas od polnega delovnega časa
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.
Skrajšanje delovnega časa se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe za organizacijo.

18. člen

Merila za nočno delo
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:

-

daljši letni dopust,

-

zagotovljen počitek,

-

periodični zdravstveni pregledi.
Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:

-

ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,

-

ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,

-

če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma, če delo ni ustrezno organizirano.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V primeru kršitev iz 1. in 2. odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.